Franja

super-numerārius 3 (super in numerus) nadštevilen, prekoštevilen, čezštevilen: equites Veg.; subst. supernumerāriī -ōrum, m nadštevil(č)niki, nadštevilčneži, prekoštevil(č)niki, prekoštevilčneži, čezštevil(č)niki, čezštevilčneži: Aug., Cod. Th., accensi, hoc est postea additi, quam fuisset legio completa, quos nunc supernumerarios vocant Veg.

supernus 3 (super; prim. pronus: pro) zgornji, gornji, gorenji: numen supernum O., Amm. ali supernae gentes Sis. fr. ali superni dei Lucan. zgornji = nebeški bog, bogovi, nebeščan, nebeščani, nubila inferna supernis Lucr., lux Lucan. sončna luč, sončna svetloba, svetloba (luč) sonca, aquilones, qui alti supernique sunt Gell. visoko z neba prihajajoči, Tusculum H. visoko stoječi, pars Plin., partes Gell., litora Mel., vulnus Plin. zgoraj na telesu; neutr. subst.: de superno, de supernis Vitr. ali ex supernis Gell., Amm. od zgoraj, in superna Gell. navzgor. — Adv. supernē (pesniki H., Lucr., Prud. merijo supernĕ)

1. odzgoraj (od zgoraj), zviška, z višine (naspr. ex infimo): Cels., gladium superne iugulo defigit L., superne ruere Lucr.

2. zgoraj: mutor in alitem superne H. ali mulier formosa superne H. zgoraj = na zgornjem delu telesa, unde superne … volvitur amnis V. zgoraj = nad zemljo (naspr. pod zemljo), argentum innatat superne Plin.

3. navzgor, kvišku: superne tendere Plin.

super-obductus 3 (super in obdūcere) povrh(u) oblečen, povrh(u) ogrnjen: pallium Paul. Nol.

super-obruō (pisano tudi ločeno super obruō) -ere (—) -rutum (super in obruere) obsuti (obsipati, obsipavati), zasuti (zasipati, zasipavati), pokri(va)ti, prekri(va)ti: (sc. Tarpeiam) superobruit (super obruit) armis Pr., superobruta saxis (sc. Hecuba) Aus.

super-occidō -ere (super in occĭdere) potem (pozneje), za čim zahajati: luna soli antecedenti superoccidens Macr.

super-occupō -āre (super in occupāre) pri čem, ob čem, nad čim presenetiti (presenečati): quem non superoccupat (v novejših izdajah pisano ločeno super occupat) Hisbo V.

super-ōrdinō -āre (super in ōrdināre) še nekaj doda(ja)ti) k čemu: testamentum Vulg., Tert.

super-particulāris -e (super in particulāris) superpartikuláren: superparticularis numerus M., Boet. število, ki vsebuje sebe in še nek del svoje vrednosti.

super-partiēns -entis (super in partīre) = superparticularis superpartiénten = superpartikuláren: superpartiens numerus M., Boet. število, ki vsebuje sebe in še nek del svoje vrednosti.

super-pendēns -entis (super in pendēre) čez viseč: saxum L.

super-pondium -iī, n (super in pondus) presežna (prekomerna, čezmerna, prevelika) teža, prekomerna (čezmerna, prevelika) obremenitev, preobremenitev, prenaklàd, prenakládek: illud tantae molis superpondium Ap.

super-pōnō -ere -posuī -positum (super in pōnere)

1. vrh česa ali čez kaj, nad kaj postaviti (postavljati), položiti (polagati), dati (dajati), deti (devati); pt. pf. superpositus 3 tudi = zgoraj (vrh, višje) ali na čem (nad čim) ležeč (stoječ): Sen. rh., Sen. ph., Val. Max., Amm. idr., superponere villam profluenti, vitis brachia iugo Col., statuam marmoreo Iano, pilis turrem Suet., aegra superpositā membra fovere manu O., superpositum capiti decus L. (o klobuku), Galatia superposita Plin., apodyterio superpositum est sphaeristerium Plin. iun.; poseb. kot medic. t.t. zdravila na kaj ali čez kaj položiti (polagati), dati (dajati), devati: malicorium Cels., splenium, carnes doloribus oculorum Plin., superpositis lanis Plin.

2. metaf.
a) postaviti (postavljati) kaj nad kaj, dati (dajati) prednost čemu pred čim: huic aliud genus superponere Sen. ph.
b) postaviti (postavljati) koga nad koga, nadrediti (nadrejati) koga (kaj) komu (čemu): Perperna in maritimam regionem superpositus L. fr., ut unus de presbyteris electus superponeretur ceteris Hier., animum inuriis superponere Sen. ph.

3. zapostaviti (zapostavljati); pren.: levioribus superponenda sunt Q., huic aliquid superpositum Q., eam (sc. scientiam) dissimulat ac superponit Col.

super-pōstulātiō -ōnis, f (super in pōstulātiō) presežna (dodatna) terjatev, večja terjatev: Cod. Th.

super-quartus 3 (super in quartus) = gr. ἐπιτέταρτος ena in eno četrtino vsebujoč, petčetrtinski, beseda, ki zaznamuje razmerje 5 : 4: numerus M.

super-quīntus 3 (super in quīntus) = gr. ἐπιπέμπτος ena in eno petino vsebujoč, šestpetinski, beseda, ki zaznamuje razmerje 6 : 5: numerus M.

super-rādō -ere (—) -rasus (super in rādere) zgoraj (o)strgati (ostrgovati, ostrgavati), (o)drgniti: perniones ex vino fovet et ex oleo coctum; imponitur sic et callo, clavis pedum superrasis Plin.

super-rīdeō -ēre (super in rīdēre) smejati se čemu ali zaradi česa: vestrae perditioni It. ap. Cypr.

super-ruō -ere (super in ruere) vreči se, planiti, navaliti (navaljevati) na koga ali kaj, zagnati (zaganjati) se na (v) koga ali kaj: Socratem, corpori superruens Ap.; abs.: illarum procellarum dolo e conspectu avulserint venti superruentes Fr., intactis ferro corporibus acervis superruentium obruti necabantur Amm., nonnulli enim superruentium ruderum vi nimia constipati sub ipsis interiere ponderibus Amm., nonnulli ferro quidem intacti, sed superruentium collisi ponderibus cruciatus alto silentio perferebant Amm., aut vulnerati interierunt aut ponderibus superruentium solis afflicti Amm.

super-sapiō -ere (super in sapere) izvrsten okus imeti, biti zelo dober na okus, biti zelo okusen: Tert.

super-scandō -ere (super in scandere) čez koga ali kaj stopiti (stopati), prestopiti (prestopati), prekoračiti (prekoračevati): superscandens vigilum strata somno corpore miles L., cum finis superscandit L., superscandentes corpora mortuorum ad ultimam truncata deformitatem Amm. — Soobl.

1. super-scendō -ere: ubi prostrato superscenditur Tert., hoc superscendit omnem admirationem Tert.

2. rokopisna inačica supra-scando.