Franja

sella -ae, f (iz *sēd-la : sedēre; prim. lakonsko ἑλλά sedež, ἕδρα sedež, got. sitls sedež, stvnem. sezzal sedež, stvnem. satul sedlo, nem. Sessel sedež, nem. Sattel, ang. seat, saddle, sl. sedež, sedlo) stol, sedež: PL., CA., PETR., IUV., GELL., AUG. idr., in sella sedere CI., sella castrensis SUET.; preg.: duabus sellis sedere LAB. AP. SEN. RH. = sedet na dveh stolih = služiti dvema gospodoma (gospodarjema).

2. occ.
a) sella, popolno sella curūlis kurúlski stol, zložljivi stol z vdelano slonovino (po izvoru iz Etrurije, kjer so ga uporabljali na kraljevem vozu, s katerega so razsojali in delili pravico), na katerem so sedeli višji oblastniki; uporabljati so ga smeli cenzorji, konzuli, pretorji, oba kurulska edila, diktatorji in Jupitrov flamen (flamen Dialis): iussit vocari ad sellam CI., haec agebantur de sella CI., uradno, višje, tribunal suum iuxta praetoris urbani sellam collocavit C., sella in comitio positā L., consules ... positis sellis dilectum habebant L., meis contentus fascibus et sellis H.; meton.: CU. idr., Saturninus in eam familiam sellam curulem adtulit CI. višje oblastništvo.
b) prestol: munera portantis aurique eborisque talenta et sellam regni trabeamque insignia nostri V., sella aurea cum sceptro N.
c) učiteljska stolica, katedra: sella tibi erit in ludo CI. EP.
d) delavski stol: hominem in foro iubet sellam ponere et facere anulum CI., qui non illum ipsum sellae atque operis et quaestus cottidiani locum … salvum esse velint CI.
e) nosilni stol, ki so ga v poznejši dobi uporabljali namesto nosilnice (lectīca): sellā gestari MART. ali vehi PLIN. IUN., satis constitit … Agrippinam gestamine sellae Baias pervectam T., sellā per publicum incessit SUET., sella muliebris SUET., s celim izrazom sella gestatoria SUET. ali baiulatoria, fertoria, portatoria CAEL.
f) voznikov (vozniški, kočijaški) sedež, sedež na vozu: sellā qui primā sedens iugum flagello temperat PH.
g) sedlo: COD. I., COD. TH., sellae equestres SID., ad usum sellae VEG. za ježo.
h) stol za nočno potrebo, nočni stol, nekakšna priprava z nočno posodo, večja kahla: per vomitus et sellas MARC. po iztrebljanju navzgor in navzdol, po olajšanju zgoraj in spodaj; popolnoma sella pertusa CA. ali sella familiarica VARR.

sē-mēstris¹ in (v dobrih rokopisih) sē-mēnstris -e (sex in mēnsis) šestmesečen, polleten, ob polletju (ob polovici leta) dan (podeljen), pol leta trajajoč, omejen na pol leta: infans L., Croesi filius PLIN., vita PLIN., dux L. za pol leta, imperium C., regnum CI. EP., annua ac semestris censura L., consulatus SUET., tribunatus (sc. militum) PLIN. IUN.; v cesarski dobi so vojaški tribunat podeljevali samo za pol leta; od tod semestri vatum digitos circumligat auro IUV. = podeljuje pesnikom prstane (in dostojanstvo) polletnih vojaških tribunov; dies aut nox VARR. (visoko na severu, kjer je pol leta dan in pol leta noč), aves, hirundines PLIN. ki ostajajo pol leta pri nas; subst. sēmēstria -ium, n polletna zbirka odlokov = zbirka v pol leta izdanih cesarskih odlokov: ICTI.

Sēplāsia -ae, f Seplázija, cesta (ulica) v Kapui, kjer so prodajali mazila in dišave: CI., VAL. MAX., AUS., fraus Seplasiae PLIN. v Seplaziji ponarejena mazila; v pl. obl. Sēplāsiae -ārum, f Seplázije: POMP. FR., VARR. AP. NON. in heterocl. Sēplāsia -ōrum, n Seplázija (Seplázije): VARR. AP. NON., MARC. Od tod subst.

1. sēplāsiārius -iī, m seplaziárij = trgovec s seplázijskim mazilom, mazilar, kramar (s seplazijskimi mazili): LAMP.

2. sēplāsium -iī, n seplázij = seplázijsko mazilo: PETR.

septem, num. cardinale (indoev. kor. *septm sedem; prim. skr. saptá = gr. ἑπτά = sl. sedem = lit. septynì = got. in stvnem. sibun = nem. sieben, skr. saptamáḥ = lat. septimus = gr. ἕβδομος (iz *sebdmos) = lit. sẽkmas, septiñtas = stvnem. sibunto = nem. sibenter, sl. sedmi) sedem: PL., VITR., PLIN. idr., septem colles H. = Rim, septem et decem CI. ali decem et septem, decem septem L. ali decem septemque N., večinoma septem decem L. in redkeje (kot ixpt.) septemdecim (septen-decim) CI., L., T. sedemnajst. Poseb.

1. septem stellae (= septentriones) ACC. FR., SEN. TR.

2. Septem aquae CI. EP. Sedmerica (vodnatih) potokov na Sabinskem v gorski pokrajini mesta Reate (zdaj jezero Sta. Susanna)

3. Septem maria PLIN., T. Sedmerica morij, jezera in morske plitvine (lagune) ob ustju Pada, kjer so pozneje nastale Benetke

4. subst. septem (gr. οἱ ἑπτά) sedmerica (grških) modrijanov, sedmeri modreci, sedem modrih: CI., sapientissimus in septem CI.

Septi-montium -iī, n (septem in mōns)

1. Sedmerogríčje, kraj, kjer je pozneje stal Rim, področje sedm(er)ih gričev, Septimóntij: VARR., FEST., SERV.

2. praznik sedmerih gričev, sedmerogrični praznik, ki so ga v Rimu obhajali meseca decembra v spomin na privzetje sedmerih gričev v krog mesta: VARR., TERT., FEST., P. F. Od tod adj. Septimontiālis -e k sedmerogričnemu prazniku sodeč, ob sedmerogričnem prazniku potekajoč (se vršeč): sacrum SUET., satio fabae COL.

Serāpis (in Sarāpis) -pis in -pidis, m (Σεράπις, nav. Σαράπις) Serápis (Serápid), Sarápis (Sarápid), božanstvo duš, ki so ga od časa Ptolemajev častili v Egiptu, pozneje v Grčiji, pa tudi v Rimu, kjer so ga istovetili s Plutonom: CI., VARR., CAT., VITR., PLIN., SUET., T., MART., AP., AUG., LACT., TERT., VOP., MACR., AMM.; poznejši pesniki merijo tudi Sĕrăpĭs: M., PRUD., PAUL. NOL. Od tod

1. subst. Serapēum -ī, n (Σεραπεῖον) Serapêjon = Serápisovo (Serápidovo) svetišče v Aleksandriji: TERT., LAMP., AMM.

2. adj. Serāpicus 3 serápijski (serápidski) = sijajen, dragocen: cenae TERT.

Sertōrius 3 Sertórij(ev), ime rimskega plebejskega rodu. Poseb. znan je Q. Sertorius Kvint Sertorij iz Nurzije, Marijev pristaš, izvrsten vojskovodja, ki je po Sulovi zmagi pobegnil v Hispanijo, kjer se je dolgo uspešno vojskoval, dokler ga ni l. 72 umoril Perperna: CI., S. FR., L. EPIT., VELL. Od tod adj. Sertōriānus 3 Sertórijev, sertorijánski: duces, milites, tempora CI., bellum CI. vojna s Sertorijem, arma SEN. PH.

sessiō -ōnis f (sedēre)

1. sedenje: AUG. idr., status, incessus, sessio, accubitio tenent illud decorum CI., sessiones quaedam contra naturam sunt CI. nekateri načini sedenja; occ. (brezposelno, brezplodno, brezdelno) posedanje: illa sessio Capitolina CI. EP., ursae pigrā sessione languidae AP.

2. seja
a) za razpravljanje: ambulatio antemeridiana aut postmeridiana sessio CI.
b) pretorjeva sodna seja, sodno zasedanje: dies sessionum ULP. (DIG.).

3. meton.
a) sedišče, sedež, bivališče pod milim nebom, poseb. = exedra: tot locis sessiones gymnasiorum CI.
b) mesto, kjer kak ud „sedi“ ali tiči: veretri CAEL. sram, oculorum CAEL. očesna votlina.
c) danka, zadnjica, zadnjik, rit, ritnik: CAEL.

Sextius in Sēstius 3 (Sextus) Sékstij(ev), Séstij(ev), ime rimskega patricijskega in plebejskega rodu; člani patricijskega rodu so se večinoma pisali Sestii, plebejskega pa Sextii. Poseb. znani so:

1. patricija
a) P. Sestius Capitolīnus Vaticānus Publij Sestij Kapitolin Vatikan, konzul l. 452 skupaj z Menenijem Agripo: L.
b) P. Sestius Publij Sestij, kvestor l. 63, Ciceronov prijatelj; kot tribunus plebis l. 56 si je močno prizadeval za Ciceronovo vrnitev iz pregnanstva. Bil je hud nasprotnik Klodija in ko ga je l. 56 Klodijeva stranka tožila de vi, ga je Cicero uspešno branil: CI. –

2. plebejca
a) L. Sextius Laterānus Lucij Sekstij Lateran, tribunus plebis skupaj z Gajem Licinijem Stolonom. V letih 376–367 je s svojim stanovskim kolegom sprožil več zakonov, poseb. zakon ut consulum alter ex plebe crearetur („naj bo za enega od konzulov izvoljen plebejec“); leto dni pozneje, l. 366, je bil prvi plebejski konzul: L.
b) Q. Sextius Kvint Sekstij je v začetku cesarstva v Rimu ustanovil stoiško šolo, ki jo je nadaljeval njegov sin: Q. – Kot adj. Sextius 3 Sékstijev, sékstijski: lex L. Sekstijev zakon (pod 2. a) omenjenega Lucija Sekstija Laterana), tabula CI. (nekega Sekstija, kjer so zapisovali kupne pogodbe, prirejevali dražbe idr.), Aquae Sextiae L. EP., VELL., FL. Sekstijeve (Sekstijske) Toplice (zdaj Aix), rimska naselbina blizu Masilije, sloveča po svojih termalnih kopelih; ustanovil jo je Gaj Sekstija Kalvin l. 123. – Od tod adj. Sextiānus in Sēstianus 3 Sékstijev (sékstijski, sekstijánski), Séstijev (séstijski, sestijánski): Sestiana dicta CI. EP., Sestianus conviva CAT., Sestiana māla COL., Sestianae arae MEL., PLIN. (v Hispaniji na azur(ij)ski obali, postavljeni na čast Avgustu).

sibina (sibyna, subina) -ae, f (tuj. σιβύνη) síbina (súbina) = ilirska lovska sulica: ENN. AP. P.F. (kjer v nekaterih izdajah najdemo sybinam, sybinisque), PAC. FR. (z obl. subina), TERT. – Morda je ista beseda sibōnēs pri GELL., če seveda ne gre za (rokopisno) obl. sibynae.

Sīda -ae, f (Σίδη) Sída

1. mesto v Pamfiliji z dobrim pristaniščem, kolonija Eolcev (Ajolcev) iz Kum, kraj, kjer so zelo častili Minervo (zdaj Eski Antalya ali Selimiye): Ci. ep., L., Mel. — Soobl. Sīdē -ēs, f: Plin. (v nekaterih starejših izdajah najdemo zapis Sade). Od tod preb. Sīdētae -ārum, m (Σιδῆται) Sidéti, Sidájci: L.

2. jezero v Indiji: Plin.

sigillārius 3 (sigillum) voščene ali glinene kipce (lutke, čeče, podobice, figurice idr.) zadevajoč, voščenih ali glinenih kipcev (čečic, lutk, podobic, figuric idr.) se tičoč, k voščenim ali glinenim kipcem (čečam, lutkam, podobicam, figuricam idr.) sodeč (spadajoč): sigillario motu Tert. z avtomatičnim gibanjem, avtomatično (gibajoč se), velut sigillario extrinsecus ductu Tert.; največkrat kot subst. sigillāria -ōrum, abl. -iis in -ibus, n

1. sigilárije, rimski praznik kipcev (podobic), ob katerem so si poleg drugih daril podarjali voščene ali glinene podobice: Macr., id solum codicillis rescripsit, quadraginta aureos in Saturnalia et Sigillari[a] misisse ei Tiberius ap. Suet.

2. voščeni ali glineni kipci (ali podobice ali figurice), darovane ob sigilarijah: ego sum felicio, cui solebas sigillaria afferre Sen. ph.; occ. po božje čaščeni božanski kipci, po božje čaščene božanske podob(ic)e (figur(ic)e): Arn., adoratis sigillaribus suis Tert.

3. trg v Rimu, kjer so prodajali kipce, podob(ic)e, knjige in druge umetnine, trg umetnin, umetninski trg: Dig. (z abl. sigillaribus), in censura eius notabilia, quod essedum argenteum sumptuose fabricatum ac venale ad Sigillaria redimi concidique coram imperavit Suet., hunc Sporum … et circa conventus mercatusque Graeciae ac mox Romae circa Sigillaria comitatus est Suet., apud Sigillaria forte in libraria ego et Iulius Paulus poeta, vir memoria nostra doctissimus, consideramus Gell., ostendisse mihi librum Aeneidos secundum mirandae vetustatis emptum in sigillariis viginti aureis Gell. (z abl. sigillariis).

sīgnō -āre -āvī -ātum (sīgnum)

1. zaznamováti, klas. redko: discrimen non facit neque signat linea alba Luc. ap. Non., signare oportet frontem calida forcipe Nov. ap. Prisc. (prim. signata frons Lact.), certe † eccum eccum locus signat ubi ea excidit (sc. cistella): apparet Pl., locus signatus Tib., hic modus: haec nostro signabitur area curru, haec erit admissa meta premenda rota O., moenia signare aratro O. določiti z znamenji, narejenimi s plugom, signare limite campum V. ali humum Pr. dotikati se tal, pede certo signat humum H. stopa po tleh; metaf.: et manibus Procne pectus signata cruentis V. omadeževana, cruor, qui fusus humo signaverat herbam O. je (bila) omadeževala, signataque sanguine pluma est O. okrvavljena, pulcher et octonis iterum natalibus actis signarat teneras dubia lanugine malas O. zaznamoval je (bil) nežna lica s prvim puhom = prvi puh mu je prekril nežna lica, a simili etiam mente vocis qui videbantur infiniti soni paucis notis inventis sunt omnes signati et expressi Ci. zaznamovani.

2. zaznamovati kaj s čim = kako znamenje (znak, figuro, podobo) v kaj vrézati (vrezováti, vrezávati), včŕtati (včrtováti, včrtávati), vpísati (vpisováti), vdólbsti, na kaj (na)čŕtati, načŕtati (načrtováti, načrtávati), (na)rísati, (na)slíkati, vrísati (vrisováti, vrisávati), (na)písati, napísati (napisováti), kaj upodobíti (upodábljati), (iz)oblikováti, izdélati (izdelováti), (iz)obráziti: cubitum longis litteris Pl., nomina saxo O., carmine saxum O., vota (sc. litteris) Plin. iun. zapisati, aere omnes honores alicuius Plin. iun., caeli regionem in cortice V., quantum illi nocuere greges durique venenum dentis et ad morsum signata in stirpe cicatrix V. od (kozjega) ugriza nastala brazgotina, titulo signatur imago O., vultūs imagine signare Mart., signatur cera figuris O. vosek se oblikuje v podobe, iz voska se izdelajo podobe, praeceptum numeris signavit Col., antiqui „signare“ pro „scribere“ dicebant Fest.; occ. vtísniti (vtískati, vtiskováti, vtiskávati): summa vestigia pulvere signare V. lahne stopinje vtiskovati v pesek.

3. occ.
a) (za)pečátiti (nav. obsigno): Amm. idr., accepi a te signatum libellum Ci. ep., locellum tibi signatum remisi C. fr. ap. Char., falsae litterae, signo adulterino … signatae L., epistula … sicut erat signata N., signata volumina H., signatae tabellae Tib., signare tabellas O., signare tabulas Mart., signare testamentum Plin. iun., terra nisi signata venumdabatur Plin., nunc signat meus anulus lagonam Mart.; abs.: consensu signantium Q., mea gemma signat Mart.; od tod pesn. α) s pečatom potrdíti (potrjeváti, potŕjati), določiti (dolóčati, določeváti), ustanovíti (ustanávljati), uvêsti (uvájati): iura Suevis Cl., signanda (sc. sunt) iura Pr., signata iura Lucan. β) končáti (končeváti, končávati), skleníti (sklépati): qui prima novo signat quinquennia lustro Mart.
b) kako kovino, denar, novec (s kovnim pečatnikom) zaznamováti, v kako kovino, denar, novec (v)kováti, vtísniti (vtískati, vtiskováti, vtiskávati) kako podobo (znak, žig, pečat): argentum signatum Ci., Cu., Plin., Q., Isid. idr., Servius rex ovium boumque effigie primum aes signavit Plin., Servius rex primus signavit aes … signatum est notā pecudum, unde et pecunia appellata Plin., qui primus ex auro denarium signavit Plin., est autem (sc. denarius) signatus Victoriā Plin., cur navalis in aere altera signata est, altera forma biceps? O.; prolept.: signare pecuniam L., summa pecuniae signatae Cu.; od tod pesn. pren. vtísniti (vtískati, vtiskováti, vtiskávati): quae (sc. filia) patriā signatur imagine vultūs Mart. ki je v obrazu „kovana“ po očetovi podobi = ki ima v obraz vtisnjeno očetovo podobo (očetove poteze) = ki je podobna očetu, signatum memori pectore nomen habe O. imej vtisnjeno, animo signa, quodcumque in corpore mendum est O. vtisni si v glavo.

4. metaf.
a) odlikováti, (o)krasíti, (o)dičíti: viden ut geminae stant vertice cristae et pater ipse suo superum (sc. eum) iam signat honore? V., caelum signare coronā Cl.
b) zaznamováti, odbráti (odbírati), izbráti (izbírati) kaj kot izvrstno, kvalitetno ipd.: et turbata brevi questus crystallina vitro murrina (po nekaterih izdajah myrrhina sc. vasa) signavit seposuitque decem Mart.
c) zaznamováti, označiti (označeváti), oznam(en)ováti, poznaméniti (poznamenováti), naznáčiti (naznačeváti), nakázati (nakazováti), naznaníti (naznánjati), (po)kázati, ustno ali pis(me)no izráziti (izrážati) (nav. significare): ossaque nomen (sc. Caieta) … signat V. in ime naznanja kraj, kjer so pokopane tvoje kosti, fama signata loco est O., signavitque (sc. telum) viam flammis V., rem carmine signo V. naznanim to (dejanje) z napisom, signare nomine terras Lucan. poimenovati, nomine tempora verna suo signare Mart., genus hominum signasse contentus T., signare aliquid verbis Q., oratores eādem appellatione signaverunt Q., si … vis signare (sc. me) responsum Sen. ph. da odločno odgovorim, sacra cano signatque tempora fastis O., coloniarum mentione signata Plin., equos velut publicos signatis, quod dicitur, calceis agitant Amm. s čevlji, potrjenimi … s poštnim listom = kakor z izredno pošto; z odvisnim vprašanjem: quali adiutore legatoque fratre meo usus sit, amplissimorum honorum … signat memoria Vell.; occ. poprej naznaníti (naznánjati): signat prodigiis casus natura futuros Cl.
d) opazíti (opáziti, opážati), zapazíti (zapáziti, zapážati), zazná(va)ti: Turnus ut infractos adverso Marte Latinos defecisse videt, sua nunc promissa reposci, se signari oculis V., simul ultima signant V. vzamejo smer (cilj) na oko = imajo smer (cilj) pred očmi, ora sono discordia signant V. zaznavajo našo govorico, ki je drugačna od njihove. — Od tod

1. adv. pt. pr. sīgnanter pomenljivo, odločno, razločno, jasno: indicare Aus., dicere Hier.; komp. sīgnantius: Aug.

2. adj. pt. pf. sīgnātus 3, adv. -ē
a) značilen, tipičen, znaten, razločen, viden: quid expressius aut signatius in hanc causam? Tert.; adv.: Aug., Porph., signate loqui Gell., Macr., Amm.; komp. sīgnātius: Amm.
b) dobro (s)hranjen, zaklenjen, zavarovan, ne(p)okvarjen: signata sacra esse desierunt Varr. ap. Non., nec te signata iuvabunt limina Pr., Chrysidem negat signatam reddere Luc. ap. Non. neoskrunjene, assume de viduis fide pulchram, aetate signatam Tert.

Sīlius 3 Sílij(ev), ime rimskega plebejskega rodu; njegovi poseb. znani predstavniki so:

1. A. Silius Avel Silij, Ciceronov prijatelj: Ci. ep.

2. T. Silius Tit Silij, višji častnik pod Cezarjem: C.

3. P. Silius Publij Silij, propretor v Bitiniji in v Pontu l. 51; l. 44 je dobil veliko dediščino, ki mu je nakopala dediščinsko pravdo (causa Siliana): Ci. ep.

4. P. Silius Nerva Publij Silij Nerva, konzul l. 20, je premagal več planinskih narodov, l. 16 Noričane in Panon(ij)ce, pozneje je bil namestnik v Hispaniji: Vell.

5. C. Silius Gaj Silij, konzul l. 13 po Kr., je bil do l. 20 po Kr. poveljnik v Germaniji, kjer je zadušil upor svoje vojske, udeleževal se je Germanikovih vojnih pohodov in se bojeval s Hati; l. 21 po Kr. je pri Avgustodunu(mu) premagal uporne Galce in Belg(ijc)e. Obtožen izsiljevanja je pred obsodbo sam naredil samomor l. 24 po Kr.: T.

6. njegov sin je bil C. Silius Gaj Silij, ki ga je cesar Klavdij zaradi zveze s cesarico Mesalino l. 48 po Kr. obsodil na smrt: Suet., T.

7. C. (ali T. Catius) Silius Italicus Gaj (ali Tit Katij) Silij Italik (25—101 po Kr.), iz znamenitega rodu, rojen najbrž v Italiki, mestu v Betijski Hispaniji, govornik, epski pesnik, avtor pesnitve o drugi punski vojni z naslovom Punica v 17 spevih, konzul l. 68 po Kr., potem upravitelj province Azija; pozneje je do svoje prostovoljne smrti (ko je izvedel, da je neozdravljivo bolan, se je izstradal do smrti) živel na svojih podeželskih posestvih, kjer se je posvečal le znanosti: Plin. iun., Mart. Od tod adj. Sīliānus 3 Sílijev: negotium, villa Ci. ep.

sīmulus 3 (demin. sīmus) nekoliko (rahlo) ploskonos, nekoliko (rahlo) toponos: simulus (v novejših izdajah simylus in Simylus) exigui cultor cum rusticus agri tristia venturae metuens ieiunia lucis membra levata V. (Moretum, kjer najdemo simylus), at nimia et mammosa Ceres est ipsa ab Iaccho, simula Silena ac Saturast, labeosa philema Lucr.

Sīnăi, m indecl. (hebr. beseda; svetopisemsko Horeb) Sínaj, Sínajska gora (zdaj Jabal Mūsa), 2285 m visoka gora na jugu Sinajskega polotoka v Arabiji (Arabia deserta), kjer se je po svetopisemskem izročilu Bog prikazal Mojzesu in mu izročil tabli postave: Vulg.

Sinōpē -ēs, f (Σινώπη) Sinópa

I. mesto v Paflagoniji ob črnem morju, miletska kolonija, rojstni kraj kinika Diogena (zdaj Sinop): Ci., Mel., Plin., T. — Soobl. Sinōpa -ae, f: Ci. — Od tod

1. adj.
a) Sinōpēnsis -e sinópski: colonia Icti.; subst. Sinōpēnsēs -ium, m Sinópci, preb. Sinópe: L., T.
b) Sinōpicus 3 (Σινωπικός) sinópski: minium Cels.

2. subst.
a) Sinōpe͡us -ēi, m (Σινωπεύς) Sinópec, iz Sinópe: Pl., Cynicus (= Diogenes) O.
b) Sinōpis -idis, f (Σινωπίς) rdeča okra, rdečkasta prst, ki so jo uporabljali za barvanje: Vitr., Plin., P. Veg. —

II. grško mesto v Laciju, kjer so se naselili Rimljani; od takrat naprej se je imenovalo Sinuessa: Sinope dicitur Graeca urbs fuisse, Sinuessa deinde ab colonis Romanis appellata L.

Sipylus -ī, m (Σίπυλος) Sípil, gorovje v Lidiji, odrastek Tmola (Tmolos), kjer je baje Nioba od žalosti okamenela (zdaj Manisa Daği): Ci. ep., L., O., Pr., Sen. tr., Plin. Od tod adj.

1. Sipylēus 3 sípilski, sipiléjski: genetrix (= Niobe) Stat.

2. Sipylēius 3 sípilski, sipiléjski: cautes Aus. Sipylensis -e sípilski: mater deorum Ulp.

Sirmiō -ōnis, f Sirmióna (zdaj Sirmione), polotok ali rt v južnem delu Benaškega jezera (lacus Benacus, zdaj Gardsko jezero), kjer je imel pesnik Katul podeželsko posestvo: paene insularum Sirmio insularumque ocelle quascumque in liquentibus stagnis Cat., salve o venusta Sirmio atque ero gaude Cat.

sistō -ere, stitī in (redko) stetī, statum (reduplicirani stō -āre; prim. skr. tiṣṭhati stoji, ἵστημι iz *σίστημι, umbr. sistu)

I. trans.

1. koga ali kaj kam postaviti (postavljati), pripeljati kam, voditi, privesti (privajati): ego iam illam huc tibi sistam in viam Pl., capite (na glavo) sistebas cadum Pl., totam aciem in litore sistit V., tertia lux classem Cretaeis sistet in oris V., tutum patrio te limine sistam V., tramite facili vos sistam V., monstrum infelix sacrata sistimus arce V., quam (sc. suem) … cum grege sistit ad aram V., victima … sistitur ante aras O., ripa sistetur in illa haec O., post haec caelatus sistitur crater O., cohortes expeditas super caput hostium sistit T., huc siste sororem V. sem pripelji (privedi); pesn.: iaculum clamanti sistit in ore V. ali dextroque in lumine sistit spicula Sil. zažene, potisne, porine.

2. occ.
a) kaj postaviti (postavljati) = (z)graditi, narediti (delati), napraviti (napravljati): haruspices monuere, ut … templum isdem vestigiis sisteretur T., cum divus Augustus sibi atque urbi Romae templum … sisti non prohibuisset T., Tomae tropaea de Parthis arcusque … sistebantur T., Tigellinum et Nervam ita extollens, ut … apud Palatium effigies eorum sisteret T.
b) kot jur. t.t. aliquem sistere koga ob določenem roku postaviti (postavljati) pred sodnika, (pri)peljati pred sodnika; se sistere ali med. sisti ob določenem roku postaviti se pred sodnika, priti pred sodnika: Icti., promisimus hunc hodie sistere Pl., sisto ego tibi me Pl., vas factus est alter eius sistendi Ci., ut Quinctium sisti Alfenus promitteret Ci., ducat puellam sistendamque in adventum eius promittat L., si servum sistere quidem promisimus … et liber factus sistatur Dig., si status non esset Dig.; tako tudi vadimonium sistere = se vadimonio dato sistere zaradi danega poroštva postaviti se (priti, stopiti) ob (določenem) roku pred sodnika: quid si vadimonium capite obvoluto stitisses? Ca. ap. Gell., venit Romam Quinctius, vadimonium sistit Ci., ipse … Fulviae … tantā diligentiā officium suum praestitit, ut nullum illa stiterit vadimonium sine Attico N.; metaf. sistere se (alicui) priti h komu, znajti se pri kom, pojaviti se pri kom: des operam, ut te sistas Ci. ep., te vegetum nobis in Graecia siste Ci. ep.
c) pren. aliquem (aliquid) salvum ali sanum sistere koga (kaj) postaviti (spraviti) v zdravo stanje = koga (kaj) (p)ozdraviti: ego vos salvas sistam Pl., cum diis bene volentibus operā tuā sistas hunc nobis sanum atque validum quam citissime Gell.; v pass. z dvojnim nom.: omnia ut † quicquid infuere ita salva sistentur tibi Pl.

3. ustaviti (ustavljati), zaustaviti (zaustavljati), zastaviti (zastavljati) (komu) kaj, (u)držati, zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), zavreti (zavirati) koga, kaj, preprečiti (preprečevati) (komu) kaj, onemogočiti (onemogočati) koga, kaj, komu kaj: Samnitem, legiones, impetum L., aliquem ense, hastā Sil., equos biiugis V., fugam L., Cu., gradum Cu., V., Pr. ali pedem O. obstati, aquam fluviis V. flumina, freta O., sanguinem Plin., T., menses abundantes (sc. feminarum) Plin., alvum Plin. ali ventrem Mart. ustaviti drisko, ventum Plin. iun.; hic dea se sistit V. obstane, obstoji, non prius se ab effuso cursu sistunt, quam in conspectu Praeneste fuit L. ne nehajo prej teči; metaf. ustaviti (ustavljati), zadrž(ev)ati, konč(ev)ati, dokonč(ev)ati, dovršiti (dovrševati), (pre)nehati: labores, opus, bellum, certamina, modum O., populationem T., qui (sc. latex) potus dubium sistat alatne sitim O. ali ugasi ali … , sistere querellas O. nehati tožiti, lacrimas O. nehati jokati, solziti se, fletum O. nehati jokati, metum O. nehati se bati, ne bati se več, minas O. nehati groziti (pretiti), ignem T. ugasiti, pogasiti, mentem Sil., statis iam militum odiis T. ko se je bilo … že poleglo.
a) trdno ali v prejšnje stanje postaviti (postavljati), vrniti (vračati), spraviti (spravljati), utrditi (utrjati, utrjevati), popraviti (popravljati): carnes eius cum absinthio ac sale dentium dolorem tollunt, sucus vero cum aceto calefactus mobiles sistit Plin., s. ruinas Plin. iun.; pren. utrditi (utrjati, utrjevati), (o)krepiti (okrepljevati, okrepljati): civitatem consuetis remediis L., hic rem Romanam sistet V., animum in tranquillo et tuto sistere Pl.
b) ustanoviti (ustanavljati) = določiti (določati, določevati): P. F., sistere fana cum in urbe condenda dicitur significat loca in oppido futurorum fanorum constituere Fest.; poseb. pogosto adj. pt. pf. status 3
a) postavljen (npr. čas, dan, datum, rok), dan, določen, ustanovljen, dogovorjen, potrjen, gotov, rokoven, občasen (= občasno se ponavljajoč), stalen: dies Tab. XII ap. Ci. fr., Ca. ap. Fest., P. F., caerimoniae, sacrificia Ci. (prim.: status dies, qui iudicii causā est constitutus cum peregrino Fest., stata sacrificia sunt, quae certis diebus fieri debent Fest., sacra O., legem ferre … , ut ii ludi in perpetuum in statam diem voverentur L. na določen datum (rok), sacrificiis sollemnibus non dies magis stati quam loca sunt, in quibus fiant L., stato in eosdem dies mercatu T., temporibus statis Plin., T., quorum stata tempora flatus Lucan., stati flatus ventorum Sen. ph., stato mense Plin., statas febres arcere Plin.
b) metaf. someren, sorazmeren, proporcionalen, skladen: forma Enn. ap. Gell. —

II. intr.

1. kam stopiti, postaviti (postavljati) se, ustopiti (ustopati) se, kje stati: capite sistere in via Pl. stati na glavi, ore sistet Pl. postavil se bo na obraz = ležal bo na tleh, dixit et adversi contra stetit (= ἔστη) ora iuvenci V., sistere in aggere T., sistens tribunali celso Amm.

2. occ.
a) kot jur. t.t. ob določenem roku (datumu) postaviti se (priti, stopiti) pred sodnika: testificatur Quinctium non stitisse et se stitisse Ci., si reus dolo actoris non stiterit Dig.
b) ustaviti (ustavljati) se, ustaliti se, obstati, postati, pomuditi se, osta(ja)ti: nec quisquam … valet telis sistere contra V., solstitium, quod sol eo die sistere videbatur Varr., ab Epheso profectus primo ad Myonnesum stetit L., ubi steterint classes V., ubi sistere detur V. kjer bi se dalo ostati (= poči(va)ti), sistere legionem iubet T.; metaf. zasta(ja)ti: omnis stetit imo vulnere sanguis V., sistunt amnes V.

3. metaf. obdržati se, držati se, ohraniti (ohranjati, ohranjevati) se, še naprej obsta(ja)ti, imeti obstanek: rem publicam sistere negat posse, nisi ad equestrem ordinem iudicia referantur Ci.; pogosto brezos. non (nec, vix) sisti potest ni (in ni, komaj je) moč (mogoče, možno) dlje obstajati, (in) tako ne more (več) iti naprej, in tako ne more (več) biti, in tako ne gre (več) naprej: non sisti potest Pl., nec sisti posse, ni omnibus consulatur L., nec mediocribus remedii[s s]isti posse T., vix concordiā sisti posse L., omnes populi si pariter deficiant, sisti nullo modo posse Iust.; podobno: intra quietem et unctionem et cibum sistendum est Cels. držati se je treba … , ostati je treba pri …