Franja

cēra -ae, f (gr. κηρός)

1. vosek: Varr. fr., Vitr., Col., Plin. idr., flavam modo pollice ceram mollibat O., ceras excudunt apes V. grade voščene celice, Persae mortuos cerā circumlitos condunt Ci., cerā circumfundere N. z voskom maziliti, fingere e cera Ci. delati podobe iz voska, cerata tabella cerā legitimā Ci. z... voskom prevlečena; vosek za zamaševanje: pices et pingues unguine cerae V., spoliata tegmine cerae rima patet O., aures occludere ceris Amm.

2. met.
a) voščena podoba, voščeno doprsje prednikov v atriju: dispositae per atria cerae O., exornent undique cerae atria Iuv.; prim.: cera illa (imaginarum) S.; kot voščeni kipec pri čaranju: haec ut cera liquescit V.
b) voščena pisalna plošča, voščena tablica: ex illis tabulis cerave recitare L., codicis extrema cera Ci. zadnja stran, quid prima secundo cera velit versu H. kaj stoji v drugi vrsti na prvi strani (namreč ime glavnega dediča), Caerite cerā digni H. (gl. Caere), primae duae cerae Suet. prvi dve strani, cerae ultimae Mart. oporoka. Rimljani so pisali na lesene, z voskom prevlečene tablice in v to voščeno plast začrtavali črke s kovinskim pisalom (stilus).
c) belo lepotilo: Pl., inducta candorem quaerere cera O. (prim. cērūssa).
č) voščeni pečat: cedo ceram et linum Pl., expressa in cera ex anulo imago alicuius Pl., in illo testimonio ceram esse Ci.

ceraunus -ī, m (gr. κεραυνός) blisk, toda le kot ime dragulja, menda mačje oko (gl. ceraunius): Prud., M. — Kot nom. propr. Ceraunus -ī, m Keraven,

1. priimek sirskega kralja, brata Ptolemaja Filadelfa, najstar. sina Ptolemaja I.: N., Iust.

2. kapadokijska reka: Plin.

Cerconīcus -ī, m (iz κέρκος in νικᾶν) Kerkonik, izmišljeno komično ime: Pl.

cerdō -ōnis, m (iz κέρδος dobiček, zaslužek) rokodelec: Pers., sutor cerdo Mart. (čevljar) krpač. — Kot nom. propr. Cerdō Kerdon, ime (poseb.) sužnjev: Plin., Dig.

Ceroliēnsis locus Cerolijski kraj, ime dela rim. Carin (Carinae): Varr.

Certis -is, m Certis, hispansko ime = Baetis: L.

cerva -ae, f košuta: V., H., L., O. idr., pesn. = jelen sploh: V. idr.; kot ime psice: Col.

Cestius 3 Cestij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. C. Cestius Gaj Cestij, pretor l. 44.: Ci.

2. L. Cest. Pius Lucij Cestij Pij, lat. retor iz Smirne: Sen. rh. Od tod adj. Cestiānus 3 Cestijev, cestijski: color Sen. rh.

Chalybēs -um, m (Χάλυβες) Halibci,

1. ljudstvo ob južni obali Črnega morja, sloviti rudarji in jeklarji (jeklo χάλυψ, od tod ime Χάλυβες Chalybes = Jeklarji; po drugih razlagah je jeklo χάλυψ dobilo ime po njih): V., Cat. (z gr. gen. pl. Chalybōn), Val. Fl. idr.

2. ljudstvo v Keltiberiji ob reki Halibu (Halybs), ki je prav tako slovelo po jeklarstvu: Iust.

Chersidamās -antis, m (Χερσιδάμας = „z rokama kroteči“, „premagujoči“) Herzidamant, govoreče ime zelo močnega moža.

1. Trojanca: O.

2. nezakonskega Priamovega sina, imenovanega tudi Chīrodamās -antis, m (Χειροδάμας) Hirodamant: Hyg.

Chimaera -ae, f (gr. χίμαιρα koza) Himera,

1. mitična, ogenj bruhajoča pošast iz Likije (spredaj lev, zadaj zmaj, v sredini koza), Tifejeva in Ehidnina hči, ki jo je usmrtil Belerofont: Ci., Lucr., H., O. idr.; po V. biva ob vhodu v podzemlje, njeno podobo je imel Turen (Turnus) na čeladi; pren. ime ladje: Sil., agit... Gyas... Chimaeram V. (prim. Aen. V, 223). Od tod adj. Chimaerifera -ae, f (Chimaera in ferre) Himerorodna, rodnica Himere: Chim. Lycia O.

2. vulkanska gora pri Fazelidi v Likiji ali (po Strabonu) vulkanska dolina ob likijskem gorovju Kragu, ki je bila povod za mit o pošasti Himeri: Mel., Plin. Od tod adj. Chimaerēus 3 (Χιμαίρειος) himerski = h gori Himeri spadajoč: liquor Ps.-V. (Culex).

3. gradišče v Haoniji: Plin. (ki piše Chimera).

Chionē -ēs, f (Χιόνη) Hiona,

1. Dedalionova hči, ustreljena od Diane: O., Hyg.

2. Borejeva hči: Hyg. Od tod metronim Chionidēs -ae, m Hionid, Hionein sin (= Eumolpus): O.

3. gr. dekliško ime = „Sneguljčica“: Mart.

Chios (Chius) -iī, f (Χίος) Hios, velik in bogat (zlasti vinoroden) otok ob Jonski obali med Samosom in Lezbosom: Varr., Ci., N., L., H. idr. Od tod adj. Chīus 3 (Χῖος) hijski, s Hiosa: vinum Pl., Varr. fr., H., ficus, insula Varr., cadus H., Tib., terra, lapis, marmor Plin., a puero vitam Chiam gessi Petr. = sem živel veselo in razkošno (Hijci so bili znani kot sladkoživci). Subst.

1. Chīa -ae, f
a) (sc. insula) Hia, starejše ime otoka Hiosa: Plin.
b) (sc. ficus) hijska smokev: Col., Mart.
c) Hijka, preb. Hiosa: H.

2. Chīī -ōrum, m Hijci, preb. Hiosa: Ci., L.

3. Chīum -iī, n (sc. vinum) hijsko vino: H.

4. Chīa -ōrum, n hijske tkanine: Lucr. (toda v novejših izdajah Cīa = Κεῖα).

Chīrōn (Chīrō: L. Andr. fr., Iuv. ) -ōnis, acc. -ōna in -ōnem, m (Χείρων) Hiron, Kentaver, slavni glasbenik, zdravnik in vedeževalec, Saturnov in Filirin sin (od tod Philyridēs Filirin sin: V., O.) Ahilov, Asklepijev in Jazonov vzgojitelj; v boju s Kentavri mu je Herakles s strelo zadal neozdravljivo rano, zato ga je Jupiter sprejel na nebo kot ozvezdje (Strelec): Lucan.; kot kipec: Iuv. Od tod adj.

1. Chīrōnēus 3 (Χειρώνειος) Hironov, hironski: vulnus Luc. neozdravljiva.

2. Chīrōnīus 3 (Χειρώνειος) = Chīrōnēus: vulnus Cels., Ap. h. neozdravljiva, ulcus Cels.; subst. Chīrōnīa -ae, f hironija, hironska, rodovno ime več rastlin: Plin., Chīrōnīon -īī, n bot. = centaurēum: Plin.

3. Chīrōnicus 3 Hironov: ars Sid.

Chīrūchus -ī, m (iz χείρ in ἔχω) Hiruh = „Trdnodržec“, izmišljeno ime v komediji: Pl.

Chlidē -ēs, f (Χλιδή) Hlida, gr. žensko ime: O.

Chloē -ēs, f (Χλόη, χλόη = mlado zelenje in listje) Hloa, govoreče ime mladenke: H.

chlōre͡us -eī, acc. -ea, m (gr. χλωρεύς iz χλωρός zelenkast) hlorej, zelenkast ptič, menda zelena žolna ali strnad ali volga: Plin. — Kot nom. propr. Chlōre͡us Hlorej, govoreče ime mladega človeka = „Negodè“, „Zelenko“: V.

Chlōris -idis, f (Χλῶρις = „Zeleneča“) Hlorida,

1. dekliško ime: H.

2. boginja cvetov in cvetlic, poistovetena s Floro: Chloris eram, quae flora vocor O.

3. Amfionova in Niobina hči, Nelejeva žena: Hyg.

Choaspēs -is in -ī, acc. -ēn in -in, abl. -ē, m (Χοάσπης) Hoasp,

I. rečno ime.

1. reka pri Suzah: Tib., Cu., Plin. — Soobl. Choaspis -is, m: Isid.

2. indijska reka: Cu.

— II. osebno ime: amnigena Choasp. (neki Kolhijec) V al. Fl.