Franja

Lapitha (ali Lapithēs) -ae, m (Λαπίϑης) Lapít, pogosteje pl. Lapithae -ārum in Lapithûm, m (Λαπίϑαι) Lapíti, divji gorjanci ob Osi in Pelionu v Tesaliji, po rodu Pelazgi, znani po svojem zmagovitem, v mitoloških zgodbah proslavljenem boju s Kentavri, ki se je vnel na Piritojevem ženitovanju, ker je hotel pijani Kentaver Evrition odpeljati nevesto Hipodamejo: illisit fronti Lepithae Celadontis O., Ischomache Lapithae genus heroine Pr., Lapithes eques Val. Fl., Lapitharum aut Centaurorum convivium Ci. ali Centaurorum Lapitharumque convivium Iul. Val., Mars perdere gentem immanem Lapithum valuit V., (sc. aram) medium Lapitharum iecit in agmen O., cetera semiferis Lapithis … similia Ap. Od tod adj. Lapithaeus 3 (Λαπιϑαῖος) lapítski: gens O. Lapithēïus 3 (Λαπιϑήϊος) lapítski: proelia O. Lapithōnius 3 lapítski: nympha Stat.

lāpsus -ūs, m (lābī)

1. vsako lahno, enakomerno pomikanje ali gibanje = drčanje, pad(anje), let (ptic in drugih bitij), gibanje ali tek (zvezd, vodovja), (kačje) plazenje, plavanje ipd.: volucrum lapsus atque cantus Ci., facili lapsu ad deos pervolare (o dušah) Ci. fr., subitae horrifico lapsu de montibus adsunt Harpyiae V., deae celeri per aethera lapsu diversas petiere vias Val. Fl., lapsus a superioribus lecti partibus ad inferiora Cael., re verā certo lapsu spatioque feruntur (sc. stellae errantes) Ci. poet., volvuntur sidera lapsu V., si lacus emissus lapsu et cursu suo in mare profluxisset Ci. s svojim padcem in tekom, fluminum lapsūs H., Maeandros … ambiguo lapsu refluitque fluitque O., flumina sempiterno lapsu fluere praecepit Lact., fluvii eunt semper exercitis lapsibus Min., l. seminis Cael. izguba semena, spermatoreja, semenotok, gemini lapsu delubra ad summa dracones diffugiunt V. se odplazita; pesn.: pedibusque rotarum subiciunt lapsūs (= rotas labentes) V. drčanje koles = hitro drčeča kolesa; metaf. (o trtni vitici) (spiralasto) vzpenjanje, dvigovanje: vitis serpens multiplici lapsu et erratico Ci., faciles vitium lapsus Ap.

2. poseb. hitro drčanje navzdol, pad(ec), podrtje, udor: l. terrae Ci., L. posedanje, l. considentis soli Sen. ph. udor, subiti montium l. Sen. ph. posedanja, usedi, magnarum urbium lapsūs Sen. ph., obtruncat … infrenis equi lapsu tellure iacentem V., sustinere se a lapsu L. med padanjem se ujeti, subito lapsu decidere Val. Max. naglo se zgruditi na tla, l. scalarum Plin. s stopnic, frequentior currentibus quam reptantibus l. Plin. iun., puerilium dentium l. Sen. ph. izpad(anje); meton. poškodba pri padcu, obtolčenina, opadnína: contra volsa, rupta lapsusque et praecipitia, ut vehiculorum eversiones, singularis (sc. herba urceolaris) Plin.

3. metaf. spodrsljaj = blodnja, pregrešek, prestopek, zmota, pomota: quom sint populares multi variique lapsus Ci. ker se lahko človek ljudstvu zelo pogosto in na različne načine zameri, ab omni lapsu continere temeritatem Ci., haud alio fidei proniore lapsu quam ubi … Plin. pri čemer resnica prav toliko izgubi …

laqueō¹ -āre -ātus (laquear) z opažnim stropom opremiti, večinoma le v pt. pf. laqueātus 3 z opažnim stropom opremljen, opažen: laqueata tecta Enn. ap. Ci. (na istem mestu piše Serv. (in po njem nekateri izdajatelji) lacuata tecta v enakem pomenu), Ci., Lucr. (pri katerem nekateri izdajatelji: laqueata templa), H., Iovis Capitolini magnificum templum non laqueatum auro tectum, sed parietibus totis laminā inauratum L., okrašeno ne bo le z zlatim stropom, ampak bo tudi po stenah v celoti obloženo z zlato pločevino, antra subit, tophis laqueata et pumice vivo O. na oboku okrašeno z grohom (tufom), l. cenationes Suet., domūs Vulg.

Lār² (lār), Lăris (lăris), m

1. lar, pogosteje v pl. Larēs -um, redkeje -ium, m lári, prvotno etruščanski, pozneje tudi rimski bogovi zaščitniki, po ljudskem verovanju duše umrlih prednikov, ki ščitijo dom svojcev. Njihove podobe so stale v mali shrambi (aedēs Larum ali Larium L.) ob ognjišču pri podobah penatov, v hišah bogatašev tudi v posebni kapelici (larārium). Lari so bili tako tesno povezani s hišo, da je niso zapustili, če se je družina izselila, penati pa so odhajajočo družino spremljali. Bogočastje larov je bilo prastaro, preprosto, opravljali so ga z veliko pobožnostjo. Pri vsakem obedu so dobili lari svoj delež v skledicah, pobožni člani družine so jim žrtvovali vsak dan, vsekakor pa ob pomembnejših dneh v mesecu (ob kalendah, nonah in idah), pa tudi sicer ob raznih veselih družinskih dogodkih. Takrat so Rimljani odprli lararium, da so se lahko hišni zaščitniki udeleževali veselega slavja, in so okrasili lare s cvetlicami: tusculum emi hoc et coronas floreas: haec imponentur in foco nostro Lari Pl., si ture placaris et hornā fruge Lares H., ignibus aras excitat hesternumque Larem … laetus adit V. in se zateče k laru, na katerega se je bil obrnil že prejšnji dan, libate dapes, ut … nutriat incinctos missa patella Lares O., reddere antiquo menstrua tura Lari Tib. Lare so imenovali po krajih, katerih zavetniki so bili; predvsem Lares domestici, familiares, privati ali patrii hišni, družinski, rodbinski, domači lari (zaščitniki): O., Tib., Suet., ego sum Lar pater Pl., Lares cubiculi Suet. Glede na to, da varujejo lari svoje varovance tudi zunaj hiše, se imenujejo: Lares viales Pl. potni lari = lari, zaščitniki poti (na poteh), Lares compitales Suet. razpotni lari = lari, zaščitniki razpotij, Lares vicorum Arn. cestni lari = lari zaščitniki cest (na cestah), Lares permarini L. morski lari = lari, zaščitniki na morju, Lares rurales Tib. ali agri custodes T. poljedelski lari = lari, zaščitniki poljedelstva. Ko se je iz rodovne ureditve razvila državna, so začeli častiti nova božanstva: Lares publici državni lari = lari, zaščitniki države, imenovani tudi Lares praestites (O.) ali urbani mestni (rimski) lari = lari, zaščitniki mesta (Rima) in Lares hostiles lari, odbijalci sovražnika (ker so branili sovražniku vstop v Rim); bili so neka višja, grškim herojem podobna vrsta larov. Njim na čast so 1. maja obhajali praznik Larālia laralije; prim.: praestitibus Maiae Laribus videre Kalendae aram constitui O. K tem larom so prištevali Romula, Rema, Tatija in Ako Larencijo (Acca Lārentia), kateri na čast so 23. decembra obhajali poseben praznik, imenovan Lārentālia (larentalije). — Stlat. soobl. Lasēs: Q., Varr. (z abl. Lasibus).

2. meton. lar = hiša, stanovanje, dom, bivališče, ognjišče, večinoma v sg.: ad larem suum (sc. reverti) liceret Ci. ep. domov, l. familiaris Ci. prijazno (lastno, domače) ognjišče, illos binas domos continuare, nobis larem familiarem nusquam ullum esse? S., qui victus acie excessisset, eum ne quis urbe, tecto, mensā, lare reciperet L., larem relinquere L., lare certo (stalnega) gaudere H., avitus apto cum lare fundus H., Capitolia cernens, quae nostro frustra iuncta fuere lari O., deserere larem O. izseliti se, pelli lare O., sine lare Cu., revenire larem suum Ap., abire in larem, revertit ad larem, laris sui defensor Amm.; v pl. (s pomenom sg.) hiša: sub titulum nostros misit avara lares O., habere in castris imaginem quandam larum ac domesticae sedis Iust., inter aras et patrios lares Iust., vertere lares, abiit in lares Amm.; metaf. pesn.
a) ptičje gnezdo: avis in ramo tecta laremque parat O., fluctus … cum rapit halcyones miserae fetumque laremque Val. Fl., sub cerā fovere larem V. panj.
b) filozofska šola: quo me lare tuter H. = kateri filozofski šoli pripadam.
c) središče, bivališče: Romam, imperii virtutumque omnium larem (= sedem) Amm.

Lārentālia -ium, n (Lārentia) larentálije, praznik na čast Aki Larenciji (Acca Lārentia); obhajali so ga 23. decembra (gl. Acca in Lār²): Varr., O., P. F. — Soobl. Lārentinal -ālis, n larentinál: Varr., v pl.: Lact., Macr.

largior -īrī -ītus sum (largus)

1. obilno da(ja)ti, podariti, darovati, pokloniti (poklanjati), podeliti (podeljevati), razdeliti (razdeljevati), obilne darove deliti (večinoma iz sebičnih namenov, za dosego določenih, zlasti političnih ciljev): ex ea (dote) te largiri illi Pl., l. de aliquo Ter. na stroške koga, ex alieno l. Ci., de alieno l. L., Iust., qui eripiunt aliis, quod aliis largiantur Ci., his agrum Campanum largitus est Antonius Ci., Hortensio facultatem dicendi largita est natura Ci., l. hominibus semen Corn., praedam (sc. militibus) largiendo tanta caritate esse, ut … L., largitur in servos, quantum aderat pecuniae T., militi … nihil umquam largitus est Suet., nec largiendi nec absumendi modum tenuit Suet., iocatus locupletes deos largiri hominibus oportere Iust., tibi eum liberalem dabo et pecuniam suam plenis manibus largientem Lact.; poseb. podkupiti (podkupovati): facultates ad largiendum comparare C., plebem exagitare, dein largiundo atque pollicitando magis incendere S.

2. (iz darežljivosti ali velikodušnosti) podariti, darovati, podeliti (podeljevati), razdeliti (razdeljevati), dopustiti (dopuščati), prisoditi (prisojati), določiti (določati), nameniti (namenjati), usoditi (usojati): cenam esurientibus, se ultro, mores, alicui laetitiam Pl., alicui civitatem Ci., populo libertatem Ci., patriae suum sanguinem Ci. (svojo) kri preliti za domovino, plusculum amori Ci., rationem homini Ci., si quis deus mihi largiatur, ut ex hac aetate repuerascam Ci., quisquis honos tumuli, quidquid solamen humandi est, largior V., l. alicui occasionem Plin. ponuditi, rei publicae iniurias T. odpustiti. — Act. soobl. largiō -īre -ītus; od tod imp. largī: Acc. et Luc. ap. Non., fut. I largībō: Ca., cj. pr. pass. largiatur: Pap. (Dig.), pt. pf. largītus: Tib.

Opomba: Nenavaden impf. largībar: Pr., fut. I largībere (= largīberis): Pl., largībor: Iuvenc.; star. inf. pr. largīrier: Pl., Lucr.

Largus -ī, m (largus) Lárg, rim. priimek, zlasti Skribonijevega rodu: Ci. ep., O. Poseb.

1. (Scribonius) Largus (Skribonij) Larg: lucerat lacertum Largi mordax Memmius Ci. (De orat. 2, 240)

2. Scribonius Largus Designatianus Skribonij Larg Designaciján, sloveč rim. zdravnik, ki je l. 43 po Kr. spremljal cesarja Klavdija na njegovem pohodu v Britanijo in okrog l. 47 po Kr. v še precej dobrem slogu napisal medicinsko delo (zbirko receptov) De compositione medicamentorum ali medicinae.

3. (C.(?) ali P.(?)) Caecina Largus (Gaj (?) ali Publij (?)) Cecina Larg: Caecina Largo e proceribus crebro nostrā iuventute eas (sc. arbores) in domo suā ostentante Plin. — Od tod adj. Largiānus 3 Lárgov (= Cecine Larga, konz. l. 42 po Kr.): Largianum senatus consultum Inst., Cod. I.

Lārīnum -ī, n Larín, mesto v južni Italiji na frentanskem ozemlju ob apulijski meji (zdaj Larino): Ci., Mel. Od tod adj. Lārīnās -ātis larínski: municipium (= Larinum) Ci., ager L., Larinatia signa Sil.; subst. Lārīnātēs -ium, m Larináti, Laríni, preb. Larina: Ci., Plin., Sil.

lāscīvia -ae, f (lascīvus)

1. (v blažjem pomenu) igra, šala, razposajena (prešerna, objestna) veselost, objestnost, (ne)porednost, nagajivost: ut „profectione laeti piscium lasciviam intuerentur“ Pac. ap. Ci. živahno gibanje, hilaritas et lascivia, lusus atque lascivia, nec lasciviā nec risu Ci., laeta l. Lucr., ut nudi iuvenes … Pana venerantes per lusum atque lasciviam currerent L., quem non in iocos vocabit lascivia Sen. ph., ferunt Vettium Valentem lasciviā in praealtam arborem conisum, interrogantibus … respondisse … T., audacis lasciviae pretium est voluptas spectantium T. drzne igre (o plesu med meči), priorem lasciviam repetere Plin. iun. (o delfinih); metaf. o neosebnih subj.: naturae l. Plin.; šalj.: o virgarum lascivia Pl. o ti, na čigar hrbtu pogosto objestno plešejo šibe = ki jih pogosto dobiš s šibami po hrbtu.

2. (v slabem pomenu)
a) objestnost, prešernost, prevzetnost, prevzetíja, napihovanje, arogantnost, nadutost, ošabnost, samovšečnost, samopašnost, neugnanost, razbrzdanost, razuzdanost, razposajenost, nezmernost, razpuščenost: (naspr. continentia, modestia): lasciviam a vobis prohibetote L. ne bodite prevzetni, maledicendi l. Q., quas (sc. faces) in vacuas domos et inania templa per lasciviam iaculabantur T. iz objestnosti, Claudius … theatralem populi lasciviam severis edictis increpuit T., Plinio in poëmatis lasciviam, in moribus constitisse censuram Aus.; v pl.: temulentiae lasciviae Val. Max., Messalina paribus lasciviis ad cupidinem et fastidia T. enako muhasta (hudomušna); occ. evfem. nasladnost, razkošje, sla, pohotnost, poltenost, čutnost: quos soluto imperio licentia atque lascivia corruperat S., modestiam praeferre (javno (na zunaj) kazati) et lasciviā uti T. (o ženskah), oculorum lasciviā omnes feminas anteire Iust. v pohotnih pogledih, lascivias exercere cum filia Arn. svoji pohotnosti (svojemu pohotnemu poželenju) streči.
b) (o slogu) nališpanost, nakičenost, prisiljenost, neobrzdanost: lascivia deliciaeque Q., recentis huius lasciviae flosculis capti Q.

lāser -eris, n (prim. lāserpīcium)

1. jelenovčev sok, „vražje govno“, „ôžnik“, azafetida (Asa foetida), na zraku strjen smolnati mleček, ki ga daje rastl., imenovana lāserpīcium ali sirpe = jelenovec, „silje“, „smrdeče zelje“ (Ferula asa foetida Linn.): Cels., Col., Plin., Ap., Marc., L., Cyrenaicum Col., P. Veg. (gr. ὀπὸς Κυρηναϊκός); šalj.: l. Arretinum Augustus ap. Macr. (o Mecenatu).

2. bot. jelenovec, „silje“, „smrdeče zelje“: laseris radix ali radicula Plin. — Soobl. lāsar -aris, n: Plin.

later -eris, m (prim. gr. πλίνϑος žgani kamen, opeka) opeka, žgani kamen, poseb. sušen na soncu (naspr. testa): later aut caementum Ci., parietes ex lateribus extruere C., l. quadratus (kolekt.) Varr. fr., l. coctilis Varr. ali l. coctus Cu., Vitr., Mart., Iust. ali l. testaceus Vitr. žgana opeka, žgani kamen, naspr. l. crudus Vitr., Cu. nežgana opeka, lateres coquere Vitr. žgati, lateres ducere Vitr. ali fingere Plin. delati; preg.: laterem lavare Ter. = „metati bob ob steno“, zastonj se truditi; metaf.: l. argenteus, aureus Varr. fr., Plin. srebrna, zlata šibika.

Laterānus 3 Laterán(ov)

1. rodbinsko ime v rodu Klavdijev, Plavtijev in Sekstijev, poseb. Plautius Lateranus Plavtij Lateran, consul designatus v Neronovem času; zaradi soudeležbe v neki zaroti je bil obsojen na smrt in usmrčen: T.; (Plautius) Lateranus, konz. l. 94 po Kr.: Iuv. Plautii Laterani so imeli krasno poslopje na Celiju: egregiae Lateranorum aedes Iuv. ali Lateranae aedes Prud., pozneje basilica Laterana Hier.; to poslopje je Konstantin Veliki podaril rimskemu škofu; v njem so dolgo stolovali papeži (zdaj il Laterano).

2. Laterānus -ī, m Laterán, bog iz opeke (lateres) sezidanega ognjišča (focus): Arn.

lāticlāvius 3 (lāticlāvus)

1. s širokim škrlatnim trakom (lātus clāvus) obrobljen ali obšit (prim. clāvus): tunica Val. Max. Take tunike so nosili senatorji, v obdobju cesarjev pa tudi vojaški tribuni viteškega stanu in sinovi starih patricijskih družin, ki so se pripravljali na državne službe; od tod laticlavius tribunus Suet. vojaški tribun s širokim škrlatnim trakom, l. mappa Petr. Subst.
a) lāticlāvia -ae, f (sc. toga) s širokim škrlatnim trakom obrobljena (obšita) toga: Lamp.
b) lāticlāvium -iī, n širok škrlatni trak kot obroba tunike: per laticlavi(i) honorem Lamp., laticlavii gratiā petens G. (Dig.) kandidat.
c) lāticlāvius -iī, m upravičenec do širokega škrlatnega traku = senator, patricij: Suet.

2. meton. senatorski: patrimonium Petr., dignitas Cass.

Latīnitās -ātis, f (Latīnus)

1. = ius Latii latinsko pravo, ki so ga Rimljani po razpustitvi latinske zveze (po končani latinski vojni l. 338) podelili tistim latinskim mestom, katerim niso priznali latinskega državljanstva (civitas). V tem politično-pravnem razmerju so Latinci sicer imeli z rim. državljani „commercium“, tako da so si smeli pravnoveljavno pridobivati lastnino in tudi dedovati, ni pa jim bil dovoljen „conubium“; bili so torej kot socii nekako sredi med rim. državljani (cives) in tujci (peregrīni). Njihova mesta so imela samoupravo in bila oproščena carine, za kar so plačevala le neznatne dajatve, njihovi oblastniki pa so bili eo ipso rimski državljani. Šele l. 90 je zakon lex Iulia vsem latinskim mestom podelil popolno državljanstvo. Odtlej je Latinitas prešla tudi na pravna razmerja zunaj Italije: Ci. ep., Suet.

2. čista, dobra latinščina, čisto latinsko izražanje: Caelius malus auctor Latinitatis Ci. ep., Latinitas est, quae sermonem purum conservat, ab omni vitio remotum Corn.

Latmus -ī, m (Λάτμος) Látmos, gora v Kariji pri Miletu, na kateri je Selena (Luna) poljubila spečega Endimiona: Ci., Mel., Plin. Od tod adj.

1. Latmius 3 látmoški, látmijski: saxa O., Cat., Endymion O. = Latmius venator Val. Fl.

2. Latmiadēus 3 látmoški, látmijski: carmen M.

Lātō -ūs, f (at. Λητώ, dor. Λατώ, ajol. Λάτων) Láto (Léto) = Lātōna (gl. Lātōna): Varr. ap. Gell. Od tod adj.

1. Lātōis ali Lētōis -idis in -idos, f (Λητωΐς) Latin, Letin: Calaureae Letoïdos arva O. Lato(ni) posvečene; subst. Lātōis ali Lētōis -idos, f Latóida (Letóida), Lat(on)ina (Letina) hči = Diana: Latoidos arae O., maestam monitu Latoida duro increpat Stat.

2. Lātōïus ali Lētōïus 3 (Λητώϊος, Λητῷος) Latin, Letin: proles O. (Metam. 8, 15) ali stirps Letoïa O. = Apolon, cum faceret Nioben orbam Latoïa (po drugih izdajah Latonia) proles O. = Apolon in Diana; subst. Lātōïus -iī, m Latin sin = Apolon: O.; Lātōïa -ae, f Latina hči = Diana O. (Metam. 8, 541, kjer najdemo v nekaterih izdajah Latonia).

3. Lātōus 3 (Λητῷος) Latin: arae O.; subst. Lātōus -ī, m Latin sin = Apolon: quem … Latous … affecit poenā O. Metron. Lātoïdēs -ae, m (Λατωϊδής) Latoíd, Lat(on)in sin = Apolon: ardentem tenuit reverentia caedis Latoiden Stat., Latoiden votis … canamus Stat. (po nekaterih rokopisih na obeh mestih Letoiden); pl. Lātoïdae -ārum, m Latoída, Lat(on)ina otroka = Apolon in Diana: Aus.

Latobrīgī -ōrum, m Latobrígi, germansko pleme na desnem bregu Rena v južnem delu današnje pokrajine Baden, sosedje Helvetijcev: C.

Lātōna -ae, f (lat. obl. za at. Λητώ, dor. Λατώ, ajol. Λάτων) Latóna, hči Titana Koja (Coeus, Κοῖος) in Fojbe (Phoebē, Φοίβη), po starejši bajki Zevsova soproga (še pred Hero), mati Apolona in Artemide (Diane), po mlajši bajki Zevsova ljubica, ki jo je ljubosumna Zevsova soproga Hera preganjala, dokler ni Latona po dolgi blodnji na gori Kint (Cynthus na otoku Delos) rodila božja dvojčka Apolona in Artemido: Enn. fr., Ci., V., H., L., O., Hyg. Star. gen. Lātōnās: L. Andr. ap. Prisc. — Od tod

1. adj. Lātōnius 3 Latónin: Delos V., virgo V., Luna Tib., Phoebe Col.; subst. Lātōnia -ae, f Latónina hči = Diana: V., O., Stat.

2. subst. Lātōni-gena -ae, m, f (Lātōna in genere = gīgnere) Latónin otrok: Latonigenae duo (= Apollo et Diana) O., di Sen. tr.

latrō² -ōnis, m (indoev. kor. *lē(i)- podeliti (podeljevati), da(ja)ti; prim. gr. λάτρον plača, mezda, λατρεύς, λάτρις mezdnik, λατρεία služba za mezdo, mezdno delo, λατρεύω služim za mezdo, λήιον setev, žitno polje, ἀλήιος neimovit)

1. najeti služabnik, najemnik, mezdnik, plačanec, najemniški vojak, spremljevalec, telesni stražar: Enn., nimis lepide de latrone Pl., ut latrones quos conduxi hinc ad Seleucum duceret Pl., latrones dicti, qui conducebantur; ea enim merces Graece dicitur λάτρον Varr.; metaf. vojak = kamen, figura pri šahu (= kmet) ali vojaški igri, ki predstavlja vojaka (= miles): cautaque non stulte latronum proelia laudat O., sic vincas … vitreo latrone clusos Mart., insidiosorum si ludis bella latronum, gemmeus iste tibi miles et hosti erit Mart.

2. (vojak) plenilec (ki se vojskuje neupravičeno in na svojo roko, npr. kot državljan zoper državo), pirat: ab Liguribus, latronibus verius quam hostibus iustis L., adversus latronum magis quam hostium excursiones L., multitudo perditorum hominum latronumque convenerat C., ut potius privato paucorum et latronum quam regio consilio susceptum bellum videretur C., latro gentiumque vastator Sen. ph. (o Aleksandru Velikem); z gen.: tu omnium gentium, quas adisti, latro es Cu.; od tod = ropar, (cestni, gozdni) razbojnik, bandit, nepridiprav, tolovaj, rokovnjač, malopridnež, malopridnik, zasednik, klatež, potepuh: Auct. b. Hisp., Suet., Amm., non semper viator a latrone, non numquam etiam latro a viatore occiditur Ci., nunc iter expediti latronis cum Milonis impedimentis comparate Ci., latrones, viarum obsessores Ci., plenus latronum locus Ci., ut iugulent hominem, surgunt de nocte latrones H., ne quis fur esset neu latro H., maximus latronum dux Val. Max., XX milia latronum erant Cu., latronibus circumventum defendo Sen. ph., improbus l. Ph. (o volku); z gen.: servatorum meorum latro Cu. morilec.

3. lovec, oprezovalec, prežač, ki zveri zalezuje iz zasede: leo … latronis impavidus frangit telum V. — Kot rim. priimek Latrō -ōnis, m Látron, npr. M. Porcius Latrō Mark Porcij Latron, Hispanec, govornik in retor za časa Avgusta: Sen. rh., Q. Od tod adj. Latrōniānus 3 Latrónov: color Sen. rh.

lātrō¹ (pri poznejših pesnikih lătrō) -āre -āvī -ātum (prim. lāmentum)

I. intr.

1. (o psih) lajati: Suet. fr., quod si luce quoque canes latrent Ci., cum iam (sc. canes Molossi) latrant Lucr., l. pro re domini Ph., canis timidus vehementius latrat quam mordet Cu., multum latrante Lycisca (psica) V., ingens ianitor antro aeternum latrans V., exoranda canis tria sunt latrantia colla Pr.; impers.: scit, cui latretur O.; subst. pt. pr. lātrāns -antis, m lajavec, bevskač, bevskalo, ščevkalec = pes: Ph., in inmeriti fatum latrantis O., ille (sc. aper) … latrantes dissipat ictu O., quicquid enim a nobis acceperat de cena, latranti sparserat Petr.

2. metaf.
a) (o ljudeh, zlasti slabih govornikih in jezikačih) lajati = revs(k)ati, rentačiti, zadirati se, zmerjati, jeziti se na koga, ujedati se, razburjati se, kričati, dreti se, hrumeti: latrant enim iam quidam oratores, non loquuntur Ci., ad clepsydram l. Ci., miserque rumperis et latras H. rentačiš, da bi skoraj počil, quos (sc. Cicero) ait latrare, non agere Q.
b) pesn. (o abstr. in stvareh) besneti, rohneti, rojiti, bučati: Cl., animus cum pectore latrat Enn., undae latrantes V. ali latrantes undae Sil. bučeči, stomachus latrans H. kregajoča se (= zavijajoča) čreva, curae latrantes Petr., latrant praecordia tactu Stat. —

II. trans.

1. (za)lajati na koga, nad kom: Gell., Aur., etiam me meae latrant canes? Pl., senem … adulterum latrent Suburanae canes H., venaticus … cervinam pellem latravit in aula H.; v pass.: latrari a canibus Plin., non latrari a cane membranam a secundis canis habentem leporis fimum vel pilos tenentem Plin.

2. metaf. (o ljudeh)
a) lajavo izgovoriti (izgovarjati, izustiti, reči, povedati, deti), (o)glasiti se, (o)zmerjati, (o)psovati: si quis opprobriis dignum latraverit H., latrat … in toto verba canina foro O., magnas latrantia pectora curas Stat.
b) glasno in silovito zahtevati: nonne videre nil aliud sibi naturam latrare, nisi ut … ? Lucr.