Zama -ae, f (Ζάμα) Záma, utrjeno mesto v Numidiji jugozahodno od Kartagine z vzdevkom Regia Kraljeva, prestolnica kralja Jube, ki je imel tu svojo zakladnico in svoj harem; pri tem mestu je Scipio(n) l. 202 premagal Hanibala: N., S., L., Vitr., Auct. b. Afr. idr. — Od tod adj. Zamēnsis -e zámski: oppidum (= Zama) Plin.; subst. Zamēnsēs -ium, m Zámci, preb. Zame: Auct. b. Afr.
zēta2 n indecl. (gr. ζῆτα) grška črka (d)zeta: zeta iacens, si surgat, erit nota, quae legitur — Ν Aus.; kot številčno znamenje = šesta knjiga (Homerjeve Iliade): quod apud Homerum in zeta Iliados legitur Porph.