Franja

cūnae -ārum, f (iz *koinā; prim. gr. κοίτη ležišče, κεῖμαι ležim, lat. cīvis) ležišče

1. otrók = zibel, zibelka: in cunis dormire, vagire Ci., cunarum labor est angues superare mearum O. (o Herkulu) moje delo še v zibeli, primis cunis O. še dete v zibeli (v povojih), cunarum fueras motor mearum Mart. zibal si me bil.

2. pesn. ptičev = gnezdo: sub trabibus cunas tectaque parva facit (hirundo) O. — Sg. cūna -ae, f: Varr., Eccl.

cursōrius 3 (currere) tekanju pripadajoč, tekalen, za tek(anje): Front. Od tod subst. cursōria -ae, f (sc. navis) brzoplovka, poštna ladja: Sid.

Cutiliae (Cotiliae) -ārum, f Kutilije (Kotilije), staro sabinsko mesto vzhodno od Reate: L., Sen. ph., Suet.; v sg. Cutilia -ae, f Kutilija: Cutiliae lacus Kutilsko jezero: Varr. ap. Plin., Plin. — Od tod adj. Cutiliēnsis -e kutilijski: Cutiliēnsis lacus (= Cutiliae lacus) Varr., Macr. Cutilius 3 kutilijski: Cutiliae aquae Plin., Cael. (z obl. Cotiliae) ali samo Cutiliae (subst.) Cels. zdravilni studenec pri Kutilijah (Kotilijah).

cyamiās -ae, f (gr. κυαμίας), po drugih cyamēa -ae, f (gr. κυαμεία) kiamija, kiameja, bobovec, neki dragulj: Plin.

cybaeus 3 (iz gr. κύβη, κύπη, prim. lat. cupa) trebušast, le v zvezi navis cybaea ali kot subst. cybaea -ae, f (sc. navis) prevozna, tovorna ladja: navis cybaea maxima Ci., rogatus de cybaea Ci.

Cybelē -ēs in -ae, f (Κυβέλη) Kibela,

1. frigijska gorska boginja, velika mati bogov, podoba zemeljske rodovitnosti, Saturnova in Telurina (Tellus) hči, ki so jo Grki enačili z Rejo (Ῥέα = ἡ ὀρέα ϑεά), Rimljani pa z boginjo Opo (Ops). Njeni skopljeni svečeniki Galli (prim. tudi Corybantēs) so jo slavili v divjih orgijah. Njeno podobo so l. 204 iz Pesinunta pripeljali v Rim, kjer so boginji na čast vsako leto v začetku aprila prirejali igre megalezije (Megalē[n]sia). Pozneje so jo upodabljali kot gospo (matrona) z levjo vprego in s stolpasto krono na glavi: V., Cat., Mart., Tert., turrigerā frontem Cybele redimita coronā O. — Soobl.
a) Cybela -ae, f: Tert.
b) pesn. Cybēbē -ēs, f (Κυβῆβη) Kibeba: V., Pr., Ph., Lucan., Sil.

2. (menda le mitično) frigijsko gorovje pri Kelenah (Celaenae): O. — Soobl. Cybelus -ī, m Kibel: V. (Aen. III, 111, kjer stoji tudi Cybelae). — Od tod adj. Cybelēius 3 (Κυβελήϊος)

1. Kibelin (= boginje Kibele): Attis O., frena (levov ob Kibelinem vozu) O., limina Stat. Kibelinega svetišča.

2. kibelski, z gore Kibele: Cybeleia (sc. dea) O., mater O.

Cydōnia (Cydōnēa) -ae, f (Κυδωνία, *Κυδωνεία) Kidonija, Kidoneja, prastaro mesto na severni kretski obali, znana po kutinah (v pokrajini Kaneji): Mel., Plin., Fl. Od tod

1. subst.
a) Cydōn -ōnis, m (Κύδων) Kidonec, preb. Kidonije: V.; v pl.: Lucan.
b) Cydōniātae -ārum, m (Κυδωνιάται) Kidonci, preb. Kidonije, slavni lokostrelci in kopjaniki: L., Plin.

2. adj.
a) Cydōnius 3 (Κυδώνιος) kidonski, pesn. = kretski: arcus H., spicula V.; poseb. māla Cydōnia ali samo Cydōnia -ōrum, n kutine: Pr., Col., Plin., Macr., lana Cydonia Mart. na kutini.
b) soobl. α) Cydōnēus 3 (*Κυδώνειος) kidonski, pesn. = kretski: iuvencae, pharetrae O., arundo Sil., sagittae Stat.; kot subst. Cydōnēum -ī, n kutinov sok, kutinovo vino, kutinovec: Ulp. (Dig.). β) starejša polatinjena soobl. cotōneus (cotōnius) 3 kotonski, kidonski: mālum Ca., Varr., Plin. kutina, mala cydonia, quae cotonia Cato vocat Macr.; isto subst. cotōneum -ī, n: Plin.
c) Cydōnītēs -ae, m f kidonski, tudi kutinov: vites Col.; kot subst. Cydōnītēs -ae, m (Κυδωνίτης, sc. οἶνος) kutinovo vino, kutinovec: Col.

Cyllēnē -ēs, f (Κυλλήνη) Kilena,

I. severovzhodno obrobno arkadijsko gorovje, roj. kraj Merkurja in njemu posvečeno: V., L. idr. Od tod

1. subst. Cyllēnidēs -ae, m Kilenid = kilenski rojenec, rojen na Kileni: M. (o Merkurju).

2. adj.
a) Cyllēnius 3 (Κυλλήνιος) α) kilenski, s Kilene: Cyllenia proles (= Mercurius) V., ales Val. Fl., Cl., caduceator ille Cyllenius Arn., mons Cyllenius (= Cyllene) Mel.; kot subst. Cyllēnius -iī, m Kilenec (= Merkur): V., O. β) = Merkurjev: proles (= Cephalus, Merkurjev in Kreuzin sin) O., ignis (= premičnica Merkur) O.
b) pesn. soobl. Cyllēnēus 3 (*Κυλλήνειος) α) kilenski: vertex O., Pheneus Cat. ob Kileni. β) = Merkurjev: fides (strune, lira) H., kot ozvezdje: Ci. (Arat.); testudo Cyllenea O. lirasta ženska pričeska.
c) Cyllēnis -idis, acc. -ida, f kilenska ali Merkurjeva: Cyllenis harpē O., Lucan. od Merkurja prejet, planta Sil. —

II. primorsko mesto s pristaniščem in ladjedelnico v severozahodni Elidi: L., Mel., Plin. —

III. Nimfa, Merkurjeva rejnica: Serv., P. F.

Cȳmodocē -ēs, f ali Cȳmodocēa -ae, f (Κυμοδόκη, Κυμοδόκεια) Kimodoka, Kimodokeja, Nereida: V., Hyg.

Cypros in (v prozi nav.) Cyprus -ī, f (Κύπρος) Ciper, rodoviten, z ladjedelskim lesom in bakrom bogat otok na vzhodnem koncu Sredozemskega morja, prastaro središče Afroditinega (Venerinega) bogoslužja, prejetega od Sircev; otočani so bili izvrstni kovinarji (zlasti bakrarji) in tkaninski obrtniki: Ci. idr. — Od tod

I. adj.

1. Cypriacus 3 (Κυπριακός) ciprski: expeditio Val. Max., carmen Fulg.

2. Cypricus 3 ciprski: laurus Ca.

3. Cyprius 3 (Κύπριος)
a) ciprski: rex Ci., merces, trabs H., tellus (= Cyprus) O., lactuca Col., laurus Plin.; poseb. aes Cyprium Vitr. ali samo Cyprium -iī, n (od koder v pozni lat. cyprum, cuprum) Plin. ciprska rdeča med, bakrena ruda, baker; kot subst. α) Cypria -ae, f Ciprka, Ciprska boginja, Venerin vzdevek: Tib. β) Cypriī -ōrum, m Ciprci, Ciprčani, preb. Cipra: Ci. ep., N., Cu., Plin.
b) bakren: aerugo, pyxis, vas, mortaria Plin. —

II. subst. Cypris -idis, acc. -ida, f (Κύπρις) Kiprida, Ciprida, Ciprka, Ciprska boginja, Venerin vzdevek: Aus., Prud., M.

Cypselus -ī, m (Κύψελος) Kipsel, sloviti korintski tiran od l. 657 do 627, sin Eetiona in Labde, Periandrov oče: Ci., Plin. Od tod patronim Cypselidēs -ae, m (Κυψελίδης) Kipselid, Kipselov potomec (sin): Ps.-V. (Ciris).

Cȳrēnē -ēs, f: S., Mel., Plin., Sil., Iust., Aug., ali Cȳrēnae -ārum, f: Pl., Ci., N., S. fr., L., Cat. (Κυρῆνη) Kirena (Cirena) ali Kirene (Cirene) (fem. pl.),

I. glavno mesto Kirenske (Cirenske) pokrajine (Cyrenaica provincia) v Libiji, grška naselbina, ustanovil jo je Terjan Bat (Battus) l. 631, znana po trgovini, roj. kraj Kalimaha, Eratostena in Aristipa, tudi kirenska (cirenska) pokrajina (provinca): Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Cȳrēnaeus (Κυρηναῖος) kirenski (cirenski): aquae Pr. kirenski (cirenski) studenec (= studenec Muz), iz katerega je pil pesnik Kalimah, urbs (= Cyrene) Sil.; subst. Cȳrēnaeus -ī, m Kirenec (Cirenec), preb. Kirene (Cirene): Aug.; pl. Cȳrēnaeī -ōrum, m Kirenci (Cirenci), preb. Kirene (Cirene): Ci., N., in privrženci kirenske (cirenske) filozofske šole (ki jo je ustanovil Aristip): Ci.

2. Cȳrenaicus 3 (Κυρηναϊκός) kirenajški (cirenajški): ager, finis, Africa Plin., regio Mel. ali provincia Mel., Plin., tudi samo (subst.) Cȳrēnaica -ae, f (Plin.) Kirenajka (Cirenajka), Kirenska (cirenska) pokrajina (provinca), philosophia Ci. ali disciplina Lact. kirenska (cirenska) filozofska šola (ustanovil jo je Aristip); njeni privrženci subst. Cȳrēnaicī -ōrum, m (= Cȳrēnaeī): Ci.

3. Cȳrēnaeicus 3 kirenajški (cirenajški): provincia Mel.; subst. Cȳrēnaeicī -ōrum, m Kirenajki (Cirenajki), preb. kirenske (cirenske) pokrajine: Mel.

4. Cȳrēnēnsis -e kirenski (cirenski): senatus, populares Pl., agri Ci., provincia Dig.; subst. Cȳrēnēnsēs -ium, m Kirenci (Cirenci), preb. Kirene (Cirene): S., Plin., T.; v sg. Cȳrēnēnsis -is, m Kirenec (Cirenec): Aug. —

II. Cȳrēnē -ēs, f Kirena (Cirena),
a) Nimfa, katero je Apolon iz Tesalije prenesel v Libijo, Aristejeva mati; po njej se imenuje kirensko (cirensko) mesto: V., Hyg., Iust.
b) Nimfa, Idmonova mati: Hyg. —

III. studenec v Tesaliji: Serv.

Cyrr(h)us -ī, f (Κύῤῥος) Kir (Cir), sirsko mesto (Choros): Plin., T. — Od tod Cyrr(h)ēstica -ae, f ali Cyrr(h)ēsticē -ēs, f Kirestika (Cirestika), Kirska (Cirska) pokrajina: Plin., hiemant in Cyrrhestica Ci. ep.

Cythēra -ōrum, n (τὰ Κύϑηρα) Kitere (Citere) (fem. pl.) ali Kitera (zdaj Citera), otok pred Lakonskim zalivom (Cerigo), slaven po prastarem češčenju boginje Afrodite (Venere), ki naj bi se rodila iz morske pene in tukaj stopila na kopno: V., O., Plin. idr. — Od tod adj.

1. Cytherēus 3 (Κυϑέρειος) kiterski (citerski), iz Kitere (Citere): Venus H., tudi samo subst. Cytherēa -ae, f (Κυϑέρεια): H., O., Tib., Pr. ali Cytherēïs -idis, f (gr. Κυϑερηΐς): O. Kiterka (Citerka), kiterska (citerska) boginja.

2. Cytherēïus 3 (Κυϑερήϊος)
a) kiterski (citerski): litora O.
b) Venerin, Veneri posvečen: heros (Aeneas) O., proles (= Hermione) Stat., ignis (= stella Veneris zvezda Venera) Sil., mensis (= Aprilis) O., ales Sil. (o golobu); subst. Cytherēïa -ae, f. Cytherēa: O.

3. Cytherēïas -adis, acc. pl. -adas, f (*Κυϑερήϊας) kiterska (citerska) = Venerina, Veneri posvečena: columbae O.

4. Cythēriacus 3 (*Κυϑηριακός)
a) kiterski (citerski): aquae O.
b) Venerin, Veneri posvečen: myrtus O., columbae Poeta ap. Sen. ph., concha, nectar Mart.

Dahae (Δάαι) -ārum, m Dahi, skitsko ljudstvo ob Hvalinskem morju, glavno bivališče mu je bil današnji Dagestan: L., Cu., Val. Fl., T.; sg. Daha -ae, m Dah: Prud.

Dalmatae (Delmatae) -ārum, m (Δαλμάται) Dalmati(nci), preb. pokrajine Dalmacije: Ci. ep., Vell., T. idr.; atrib.: Dalmatae montes Stat. dalmat(in)ska gorovja. — Od tod subst. Dalmatia (Delmatia) -ae, f (sc. terra; Δαλματία) Dalmacija, pokrajina ob vzhodni obali Jadranskega morja, približno današnja Dalmacija: O., T. idr. Adj. Dalmaticus (Delmaticus) 3 dalmat(in)ski, iz Dalmacije, nad Dalmacijo: Vell., T., Suet., triumphus H. zmagoslavje prokonzula Azinija Poliona nad dalmatinskimi Partinci 25. X. 39. — Kot subst. Dalmatica -ae, f (sc. vestis) dalmatika, neko spodnje oblačilo s kratkimi rokavi, iz bele dalmatinske volne, še dandanes mašno oblačilo katoliških duhovnikov: Cypr., Isid. — Od tod adj. Dalmaticātus 3 v dalmatiko oblečen: Lamp.

Damascus -ī, f (Δαμασκός) Damask, glavno mesto Sirije: Cu., Plin., Stat., Fl., Vulg. — Od tod adj. Damascēnus 3 damaški: Col., Plin., Vulg.; subst.
a) Damascēnī -ōrum, m Damaščani: Mart., civitas Damascenorum (= Damascus) Vulg.
b) Damascēna -ae, f (sc. regio) damaška okolica: Plin., v grški soobl. Damascēnē -ēs, f: Mel.

Dandarī -ōrum, m Dandar(c)i: Plin. = Dandaridae -ārum, m Dandaridi, skitsko ljudstvo ob Donu: T.; njihova dežela Dandarica -ae, f (sc. regio) Dandarsko: T.

Dardanī, -ōrum, m (Δάρδανοι) Dardanci, ljudstvo v Gornji Meziji: Ci., C., Plin., Iust. Njihova dežela Dardania -ae, f Dardanija (= Srbija pred l. 1918): Varr. (Gl. tudi Dardania pri Dardanus¹).

Dardanus¹ -ī, m (Δάρδανος) Dardan,

1. Jupitrov in Elektrin sin, ustanovitelj in heros eponymos mesta Dardanije v Troadi, praoče trojanskega vladarskega rodu, torej tudi Eneja in Rimljanov: V., O., Lact. Od tod patronim
a) Dardanidēs -ae, m (Δαρδανίδης) Dardanid, Dardanov potomec: O., abs. = Aeneas: V., ali = Scipio Africanus: Sil.; pl. Dardanidae -ārum (-ûm), m trojanski: pastores Dard. V., abs. = Trojanci: V.
b) Dardanis -idis, acc. pl. -idas, f (Δαρδανίς) Dardanida, Dardanova potomka, pesn. = trojanska, Trojanka: V., O., Mart. Adj.
a) Dardanus 3 dardanski, pesn. = trojanski: arma, pubes V., gens, turres H., puppis Pr. Enejeva, Troia O.; tudi = rimski: Dard. ductor (= Scipio Afric.) Sil.; subst. Dardanus -ī, m Trojanec, occ. = Aeneas: V.
b) Dardanius 3 (Δαρδάνιος) dardanski, pesn. = trojanski: gens V., carinae V. ali pinūs O. Enejeve ladje, advena (= Paris) O., senex (= Priamus) O., vates (= Helenus) O., Iulus (Enejev sin) O., Roma O., Sil., minister (= Ganymedes) Mart.; subst. Dardania -ae, f (Δαρδανία) Dardanija, mesto pri Abidu v Helespontu, ki ga je ustanovil Dardan: O.; pesn. = Troia: V., O. idr.

2. sicer neznan stoik: Ci.

3. sloviti feniški čarodej: Plin., Ap. Od tod adj. Dardanius 3 Dardanov: artes Col. = čarodejne.