Franja

colliga -ae, f (colligere) nabiralnica, zbirališče, duplina, v kateri se pridobiva natron: Plin. (XXXI, 10, 46, 113, kjer se dobi tudi acc. pl. colycas subst. colyx).

collīnus 3 (collis)

1. gričen, na griču (ob griču) nahajajoč se (rastoč), gričevnat, hribovit: genus agrorum Varr., vineae Varr., aqua, loca Col., frumentum Cels.

2. Collīnus 3 Kolinski = na Kvirinalskem ali Viminalskem griču nahajajoč se: regio urbis Collina Varr., tribus Varr., Ci., Plin.; poseb. porta Collīna Kolinska vrata ob Kvirinalskem griču v starem Servijevem obzidju v severnem delu Rima: Ci., L., T., O. idr.; od tod pesn. Collīnus 3 ob Kolinskih vratih nahajajoč se (rastoč): turris Iuv., herbae Pr.

collūsor (conlūsor) -ōris, m (col-, conlūdere)

1.
a) dečkov soigralec: Plin. iun., Iuv.
b) soigralec pri slepi igri (alea): Suet., Ulp. (Dig.), Licinium Denticulum, de alea condemnatum, conlusorem suum, restituit Ci.

2. pren. kdor se skrivaj sporazumeva s kom v škodo tretjemu, sotovariš pri prevari: Cod. Th.

collȳrium -iī, n (gr. κολλύριον) neko testnato mazilo v obl. čepka, poseb. mast za oči: H., Cels., Col., Plin., G.; o stebrih, podobnih temu mazilu: Sid.

Colōnae -ārum, f (Κολωναί „Griči“) Kolone, mesto v Troadi: N. — Soobl. Colōnē -ēs, f Kolona: Plin.

colōnia -ae, f (colōnus)

1. kmetija, pristava, zakupno (v zakup vzeto) zemljišče ali posestvo: Paul. (Dig.), vilicus coloniae suae terminos egredi non debet Col., villae vel aliae coloniae Ulp. (Dig.).

2. naselbina, naselje, selišče: L., Cu. idr., ne in Ianiculo coloniam constituatis Ci., decemviri colonos deducant in colonias Ci., (Cimon Amphipolim) decem milia Atheniensium in coloniam misit N. kot naselnike, da bi se naselili; šalj. bivališče, stanišče: ut commutet coloniam Pl., ut importem in coloniam hunc auspicio commeatum Pl.; Pseudolum facere ut det nomen ad Molas (gen.) coloniam Pl. da se mora dati vpisati za naselnika pri Moli (mlinski boginji) = da bo za kazen poslan v mlin.

3. met. naselniki, naseljenstvo: coloniam mittere in locum Ci., colonias deducere novas Ci. novo množico izseljencev (s Kapitolijskega griča) peljati = novo naselbino ustanoviti. Od tod pogosto kot mestno ime Colōnia -ae, f Kolonija; poseb. Colōnia Agrippinēnsis ob Renu, Agripinska Kolonija (zdaj Köln): T.

colōnicus 3 (colōnia)

1. kmetijski, poljedelski: leges Varr., ovis ali ovium genus Plin. na (vseh) kmetijah vzrejena = navadna; subst. colōnica -ae, f pristava: Aus.

2. naselbinski, iz naselbin: cohortes C. v (rimskih) naselbinah nabrane, decuriones Suet. v naselbini.

colossos (Mart.) ali colossus (sen. ph., Plin., Stat., Suet.) -ī, m (gr. κολοσσός) velikanski kip; poseb. 33 m visoki kip Sončnega boga v mestu Rodosu: Plin., Suet.

colostra (Col., Plin.) ali colustra (Lab.) -ae, f, tudi colostrum -ī, n (Mart., Serv., Isid.) in colostra -ōrum, n (Mart.); ljubk.: Pl. prvo, gosto mleko v ženskih prsih oz. živalskem vimenu takoj po porodu (kotitvi), mlezivo.

columbar -āris, n (columba) okovi (spona) za sužnje, kakor odprtini v golobnjaku: Pl.; kot psovka, gl. columbārius.

columbārius 3 (columba) golobji: pastor Varr. golobar, golobji strežnik. Kot subst.

1. columbārius -iī, m golobar, golobji strežnik: Varr.

2. columbārium -iī, n
a) golobnjak: Varr., Col., Plin., Dig.
b) pren. α) luknja ob vratilu kolesa na korce; v pl.: Vitr. β) odprtina (luknja) v zidu za tramove; v pl.: Vitr. γ) veslina, vilice (luknja na boku čolna) za vesla; v pl.: Isid., Fest.; kot psovka: columbarium (tudi columbar) impudens Pl. ap. Fest.

columna -ae, f (prim. celsus)

I.

1. steber, stolp (kot podpornik ali okras poslopja): V., H., Vitr. idr., lapidea Varr., ahenea, marmorea Ci., lignea L., templa innixa columnis O.; šalj.: ecce autem aedificat; columnam mento suffigit suo Pl. o človeku, ki si med premišljevanjem z roko podpira brado; preg.: incurristi amens in columnam Ci. butnil si … z glavo ob zid.

2. occ. prosto stoječ steber,
a) častni steber, obelisk: α) c. Maenii Plin., nav. c. Maenia ali samo columna Ci., Plin., Porph. Menijev steber, postavljen l. 338 na rimskem forumu na čast Gaju Meniju, ki je z L. Furijem Kamilom premagal Latine; ob tem stebru so izrekali svoje sodbe tresviri capitales zločincem in dolžnikom, ki so zamujali s plačilom: ad columnam Maeniam reus Ci., od tod: ne ad columnam adhaeresceret Ci. da ne bi obvisel ob (Menijevem) stebru = da bi odšel brez sramote, ad columnam pervenire Ci. β) columna rostrāta z ladijskimi rilci okrašeni steber, postavljen na čast Gaju Duiliju, ki je l. 260 premagal Kartažane v pomorski bitki pri Milah: Q. γ) columna Iulii Caesaris: Ci., Suet.
b) knjižni steber, na katerem so založniki naznanjali prodajana ali pravkar izšla dela: mediocribus esse poëtis … non concessere columnae H.
c) geogr. ime α) Herculis columnae Herkulova stebra (= predgorji Calpe v Evropi in Abyla v Afriki) ob Gadskem prelivu (gibraltarski morski ožini): Cu., Mel., Plin.; imenujeta se tudi Gaditanae columnae Gadska stebra: Ap.; pesn. po analogiji Protei columnae Protejeva stebra = otok Faros in egiptovska obala, obenem = vzhodne meje sveta: V. β) superesse adhuc Herculis columnas fama vulgavit T. (Germ. 34) = Sund med Dansko in Švedsko (ali pa Irminov stolp ali morske čeri po drugih). γ) c. Rhegia Regijski steber = skrajni jugozahodni italski rt pri Regiju: Mel., Plin.

3. pren. steber = podpora, zaslomba: ne … proruas stantem columnam H. trdno stoječega stebra moči (= Avgusta), te, columnam virtutum Sid., esto columna tu piis semper et ancora nobis Paul. Nol. —

II. pren. o stebrastih stvareh,

1. steber: c. ignis Sen. ph., Hier., Vulg. ognjeni steber, c. nubis Ambr., Vulg. oblačni steber, c. ignis et nubis Vulg., c. fumi Vulg. dimni steber.

2. vodni stolp, vodna troba, morski smrk: Plin., in mare de caelo tamquam demissa columna Lucr.

3. moško spolovilo: Mart. (VI, 49, 3 in XI, 51, 1).

4. c. narium nosnica = nosna kost: Isid.

colus¹ -ūs, f in colus -ī, f, poseb. v abl. sg. colō in acc. pl. colōs (menda sor. s κλώϑω, κλώσκω predem)

1. preslica: Cat., Tib., Pr. idr., quando ad me venis cum tuo colo et lanā? Opimius ap. Ci., colus et fusus O., Plin., colo vitam tolerare V., colūs vacuare Sid. poet.; kot pridevek Parkam, ki predejo niti življenja: O., Stat., Fr.

2. met. nit volne: coli, quas indoctae nevere manus Sen. tr.; nit življenja: rumpere supremas colos Val. Fl.

Opomba: Masc.: O., Cat., Pr., Amm.

colymbas (columbas) -adis, acc. pl. -adas, f (gr. κολυμβάς) plavalka, plavajoča: oliva Col., Plin. v slanici plavajoča oliva.

coma -ae, f (gr. κόμη)

1.
a) lasje kot naravni okras človeške glave, tudi v pl., pogosto = kodri: c. intonsa Varr. ap. Non., scindens dolore intonsam comam Acc. ap. Ci., calamistrata Ci., madens Ci. po katerih se cedijo mazila, dederatque comam diffundere ventis V., scissa comam (grški acc.) V., regia c. Cat. Berenikini lasje, cinge comam lauro O. ali lauro cinge volens … comam H.; pl. (o laseh več oseb, pa tudi ene same): promissae et rutilatae comae L., hirsutae O., Cu., hirtae Cu., rutilae T., comas obnubit amictu V., pone recompositas in statione comas O., comis uti emptis Mart. kupljene lase (lasuljo) nositi.
b) redk. živalska dlaka, volna: Sen. tr., Col., agnus inter pecudes aureā clarus comā Poeta ap. Ci., comae cervicum Gell. levja griva, pumex canas tondeat ante comas Tib.; pesn. = crista čeladna griva: galeaeque tremunt horrore comarum Stat.

2. pren.
a) listje, rastl. perje, klasje, trava, zeli(šča), stebla, vlakna idr.: tum stringe comas V., illa (ornus) tremefacta comam concusso vertice nutat V., nemorum coma H., quam cito formosas (deperdit) pōpulus alba comas! Cat., arboreas mulceat aura comas O., papavereae comae O. makovo cvetje, comae Cereris O. = žitno klasje, žito, comae fluvii O. rečne zeli, veris O. pomladno listje, arborum aliis decĭdunt folia, aliae sempiternā comā virent Plin., c. balsami, caepae, milii Plin.
b) ognjeni žarki, sončni žarki: Sen. tr., viden ut faces splendidas quatiunt comas? Cat.

Comāna -ōrum, n (Κόμανα) Komane,

1. Comāna Pontica (Κόμανα τὰ Ποντικά) Pontske Komane, bogato pontsko mesto s svetiščem Artemide Tavrske, ki ga je postavil Orest: Auct. b. Alx., Plin.

2. Comāna Chrysē (Κόμανα Χρυσῆ) Zlate Komane (El Bostan), mesto v kapadoški Kataoniji, prav tako s svetiščem Artemide Tavrske, ki ga je baje postavil Orest: Auct. b. Alx., Plin. Od tod preb. Comānēnsēs -ium, m Komanci: Cod. I.

Combē -ēs, f (Κόμβη) Komba, Etolka, ki se je bežeč pred sinovi spremenila v ptico: O. (κόμβα po Hesihiju = vrana).

combūrō -ere -ūssī -ūstum (com = cum in ūrere; prim. būstum)

1. z drugim vred sež(i)gati, zaž(i)gati: Lucr., Cels., Suet. idr., aedes Pl., annales, libros Ci., miror non subsellia quoque esse combusta Ci., non ut (sol) tepefaciat solum, sed etiam comburat Ci. ožge, c. naves C., commentarios regios L.

2. occ. ljudi (na grmadi) sež(i)gati: Calānus Indus … sua voluntate vivus combustus est Ci., puer mortuus et combustus est Ci., (Caesar) in foro combustus est Ci.

3. pren.: c. diem Pl. dan „pokopati“ = dan zapraviti, aliquem iudicio Ci. ep. uničiti, ut Semelā est combustus (Iuppiter) Pr. je vzplamenel od Semele = se je zaljubil v Semelo. — Od tod subst. pt. pf. combūstum -ī, n opeklina: Plin.

cōmē¹ -ēs, f (gr. κώμη) trg, vas, selo; le kot krajevno ime

1. Hierā Cōmē, acc. Hierān Cōmēn, f (Ἱερὰ Κώμη) Sveti trg, Sveto mesto v Kariji ob Meandru jugovzhodno od Magnezije, imenovano po tamkajšnjem Apolonovem svetišču: L.

2. Xylinē Cōmē Lesni trg v Pizidiji: L.

comedō -ere -ēdī -ēsum in -ēssum, redk. -ēstum (cum in edere)

I. trans.

1. pojesti, použi(va)ti, zauži(va)ti: Ca., Cat., Mart., Suet. idr., prandium Pl., ex se natos Ci. (o Saturnu), celerius potuit (venenum) comestum quam epotum in venas … permanere Ci., haec porcis hodie comedenda relinques H., c. panem Afer ap. Q., cotidianum panem Eccl.; pren. z abstraktnim obj.: quid scientiae comedendum mihi apponeret Aug.; preg.: tam facile vinces, quam pirum volpes comest (gl. opombo) Pl., cenā comesā venire Varr. = prepozno priti.

2. pren.
a) z acc. personae: aliquem totum c. Luc. ap. Non. koga iz (gole) ljubezni snesti (hoteti), molles pueros oculis c. Mart. z očmi požreti = oči poželjivo v … dečke upreti, se c. Pl. izjedati se (od bolečine, žalosti idr.), qui se ipse comest Ci. ap. Non.
b) z acc. rei zažreti (zažirati), (skozi grlo) pognati (poganjati), potratiti, zapraviti (zapravljati): rem, argentum, aurum Pl., dotem alicuius Tit. ap. Non., pecuniam paternam Nov. ap. Non., dona Afr. ap. Non., bona alicuius Ci., H., patrimonium Ci., Q., beneficia alicuius Ci., cantherium Ci. ep. ceno konja skopljenca ali zanj izkupljeni denar; redk. c. aliquem = c. alicuius pecuniam ali rem familiarem uničiti (uničevati), ugonobiti (ugonabljati) koga, imetje koga pognati (poganjati): Varr. ap. Non., hostīsne an civīs comedis, parvi pendere Pl., at ego … hunc comedendum vobis propino et ebibendum Ter. a jaz vama prepuščam njegovo kuhinjo in klet, cito rapturus de nobilitate comesa quod superest Iuv. —

II. intr. jesti, zauži(va)ti od česa: de caelesti pane Hier.

Opomba: Kontr. obl. comēs (= comedis), comēst (= comedit), comēstis (= comeditis), comēsse(s) (= comēdisse[s]): Pl., Ci. idr., comēstur (= comeditur): Lact. — Star. obl. comedim itd. (= comedam [cj. pr.]): Kom., Ci. ep., comēssis (= comēderis): Pl.