Franja

Clymenē -ēs, f (Κλυμένη) Klimena,

1. hči Okeana in Tetide (Tēthys), Japetova žena: V.

2. žena etiopskega kralja Meropa, ki je sončnemu bogu (Sol) rodila Faetonta: O. Od tod adj. Clymenēius (Κλυμενήϊος) Klimenin: proles (= Phaëthon) O., Clym. germina Stat. jantarjeve, ki si jih zamišlja pesnik kot rastl. smolo v drevesa spremenjenih Klimeninih hčera.

3. Menelajeva sorodnica, ki je spremila Heleno v Trojo: O.

4. Partenopejeva žena: Hyg.

5. Amazonka: Hyg.

Clytaemēstra (Clytēmēstra) (tako je pisano v najboljših rok., napačno Clytaemnēstra) -ae, f (Κλυταιμ[ν] ήστρα) Klitajm(n)estra, Klitem(n)estra,

1. Tindarejeva in Ledina hči, Helenina, Kastorjeva in Poluksova sestra, Agamemnonova žena, Elektrina, Ifigenijina in Orestova mati. Orest jo je ubil v krvnem maščevanju, ker mu je s pomočjo ljubimca Ajgista umorila očeta, ki se je vrnil iz Troje: L., Andr. fr. in Aus. (ki merita Clytĕmestra), Ci., Corn., O., Pr. idr.; met. kot naslov Akcijeve tragedije: Ci.; apel. = nečista ženska: Caelius ap. Q. in = morilka soproga (moža), „soprogomorilka“: Iuv.

2. žena graditelja krustumerijskega mesta: Cassius Hemina fr.

Clytīdae (Clutīdae) -ārum, m Klitidi (Klutidi), vedeževalska rodbina v Elidi: Ci.

Clytiē -ēs, f (Κλυτίη) Klitija, Okeanida, Apolonova ljubica, spremenjena v sončnico: O.

cnīdē -ēs, f (gr. κνίδη) morska kopriva, rastlini podobna žival v morju: Plin. Od tod adj. cnīdinus 3 (κνίδινος) morskih kopriv: Plin.

Cnidus (Gnidus, Gnidos) -ī, f (Κνίδος) Knid, Gnid, primorsko mesto v Kariji južno od Halikarnasa, torišče Afroditinega (Venerinega) bogoslužja z veličastnim Praksitelovim kipom te boginje: Ci., L., O. idr., O Venus, regina Cnidi Paphique H. Od tod adj. Cnidius (Gnidius) 3 (Κνίδιος) knidski (gnidski): Venus Ci., Plin., coccum Cnidium Cels., Plin. ali granum Cnidium Plin. knidsko zrnje, t.j. seme knidskega volčina, calami Plin. ali arundo, nodi (za pisanje) Aus.; subst. Cnidiī (Gnidiī) -ōrum, m (Κνίδιοι) Knidci (Gnidci), preb. Knida: Ci., Plin.

cnīsa -ae, f (gr. κνῖσα, κνίσσα) sopara (darovane) ocvrte tolšče, vonj darovanega mesa, v pl.: Arn.

co- v zloženkah, gl. cum.

coāctor -ōris, m (cōgere)

1. izterjevalec (pobiralec) denarja, posebno pri kupčijah in dražbah: Ca., Suet. idr., (pater Horatii) fuit coactor H., ut nostri facere coactores solent in centesima Ci. naši davkarji.

2. le v pl. agminis coactores zaplečje, zadnja četa (beseda, tvorjena po izrazu agmen cogere): T.

3. pren. priganjalec: Sen. ph.

coāgulum -ī, n (cōgere = *coagere)

I.

1. sirilo, siriščnik v želodcu prežvekovalcev: Col., Plin., c. leporinum Varr., (lactis) pars bibenda servatur, partem liquefacta coagula durant O.

2. pren.
a) vezilo, spojilo: hoc continet coagulum convivia Varr. fr. (o vinu), animi atque amoris Gell.
b) vzrok: c. omnium aerumnarum Amm.

3. met. sesedeno (usirjeno) mleko: Plin.; vsaka sesedena (zgoščena) tekočina: conceptum in utero c. Gell. (o moškem semenu).

— II. sesedenje, zakrknjenje kake tekočine: celerius olei c. Gell.

coartō -āre -āvī -ātum

1. stesniti, utesniti (utesnjevati), zožiti (zoževati), stlačiti (naspr. laxare, dilatare): Suet., Front., Dig., Cnaeus noster... adhuc in oppidis coartatus Ci. ep., coartare iter L., vulnus Petr., fauces et os sudario Val. Max. zadrgniti se, zadaviti se, fenum in struem Col., cum tot nobiles forum coartarent T. se je gnetlo na forumu.

2. pren.
a) v govoru ali pismu stesniti, skrajšati: perfice, ut Crassus haec, quae coartavit... in oratione sua, dilatet nobis Ci., quae per plures dies dixerit,... in unum librum c. Plin. iun.
b) (o času) okrajš(ev)ati, prikrajš(ev)ati: noxque coartat iter O., consulatus coartati T., tempora censurae coartanda T.
c) siliti koga k čemu: aliquem ad solutionem debiti Cod. Th.; z inf.: venditionem adimplere Dig.

Cobarēs -is, m Kobar, perz. moško ime. Poseb.

1. Medec pri Besu: Cu.

2. poveljnik v Parsagadah: Cu.

Coccēius 3 Kokcej(ev), ime rim. rodu. Poseb.

1. L. Cocceius Nerva Lucij Kokcej Nerva, pravnik in državnik, ki je l. 40 z Mecenatom in Azinijem Polionom izposloval brundizijsko pogodbo med Oktavijanom in Antonijem ter l. 37 tudi posredoval med njima, konz. l. 36: H.; pl. Coccei možje, kakršen je bil Kokcej: Sen. ph.

2. M. Cocc. Nerva Mark Kokcej Nerva, sloveči pravnik v Tiberijevem času, consul suffectus, katerega leta, ni znano, gotovo pa pred l. 24 po Kr., umrl l. 33 po Kr.: T., Front., Dig.

3. njegov istoimenski vnuk, pretor l. 65 po Kr., konz. l. 71 po Kr., rim. ces. od l. 96 do 98 po Kr.: T., Aur., Eutr.

cochlear (coclear) -āris, n (iz *coc[h]leāli: coc[h]lea I. 1.)

1. žlica, s katere koničastim koncem so snemali polže iz lupin, s širšim in izvotljenim koncem pa so jedli jajca in druge mehke jedi: Cels., Col., Plin., Petr.

2. jedilna žlica kot mera za tekočine, poseb. v zdravilstvu: Col., Plin. — Soobl. Coc(h)leāre -is, n: Mart.

cochleārium (cocleārium) -iī, n (coc[h]lea)

1. „polžinjak“, shramba, v kateri hranijo in redijo polže: Varr.

2. soobl. = cochlear 2.: Plin.

Cōcȳtos (Cōcȳtus) -ī, m (Κωκυτός iz κωκύω tulim, jokam) Kokit (= reka jokanja, tožbe), mitološka reka v podzemlju: Ci., V., H., Amm. Od tod adj. Cōcytius 3 in Cōcȳtus 3 kokitski: Cocytia virgo (= Alecto) V., Cocyta aqua Petr., Cocytia aequora Cl.

cōdex, star. caudex, -icis, m (cūdere)

1. drevesno deblo, panj: Col., codice misso, quem vix iuga bina moverent O., caudicibus sectis truditur e sicco ligno radix V.; occ. klada, v katero so dajali sužnje: Pl., Pr., Iuv.; kot psovka štor, klada: codex, non mulier Petr.

2. met. bukve (ker so starodavniki sprva pisali na lesene tablice, prevlečene z voskom), knjiga, zvezek, spis, zapisnica: L. Piso multos codices implevit earum rerum, in quibus... Ci., plurium tabularum contextus caudex apud antiquos vocatur Sen. ph., testamentum duobus codicibus scriptum Suet. napisana v dveh knjigah, codices membranei vel chartacei vel etiam eborei Icti., ad Iudaeorum codices provocare Aug. = sveto pismo stare zaveze, ut in Latinis codicibus habemus Hier.; occ.
a) priročna knjiga za račune, glavna knjiga, knjiga dohodkov in stroškov: in codicem acceptum et expensum referri debuit Ci., in codicis extrema cera nomen in litura fecit Ci. na zadnji plošči je zapisal postavko.
b) sveto pismo: tenenti (tibi) codicem somnus obrepat Hier.

cōdicillus -ī, m (demin. cōdiculus, to pa demin. cōdex)

1. debelce: codicilli oleaginei Ca.

2. klas. le met. v pl. = pisalna tablica, tenka povoščena pisalna deščica: Hier., hesterno die sententias vestras in codicillos referebat Ci., codicillos accipere Plin. iun.; occ.
a) pismo, pisemce, list(ek): Sen. ph., quaesivi a Balbo per codicillos, quid esset Ci. ep., codicilli libidinum indices T. (o ljubezenskih pismih).
b) pismena prošnja: Suet., precatus per codicillos inmiti rescripto venas solvit T.
c) pristavek k oporoki, kodicil: Plin. iun., Icti., v sg.: Cod. Th., sine ullo funeris solemni crematur; ita codicillis praescripserat T.
č) cesarsko osebno pismo, cesarski odpis, kabinetno pismo (povelje), cesarski patent: Suet., Icti., auctor est scriptos esse ad Caecinam codicillos (sc. a Nerone) T., Sallustius ad tribunum miserat codicillos T.

Codriō -ōnis, m Kodrion, mesto v gr. Iliriji: L.