Franja

Prō̆serpina -ae, f (iz gr. Πορσεφόνη, Περσεφόνη po etr. posredovanju; lat. beseda menda po ljudski etim. izhaja iz glag. prōserpere) Prozêrpina, hči Jupitra in Cerere, Plutonova soproga, kraljica podzemlja: Ci., O., V., H., Sil. idr.

prōspectō -āre -āvī -ātum (frequ. h glag. prōspicere) od daleč ali v dalj(av)o (daleč) gledati, zreti, opazovati: euntem V., e puppi pontum O. na morje, Capitolium forumque ab excelsā aede O., ex tectis fenestrisque L., quā longissime prospectari poterat T. kjer se je najdlje videlo, proelium S. ali incendium Suet. od daleč opazovati.

2. razgled imeti ali nuditi na kaj: Tib., Cu., Plin. iun. idr., villa prospectat mare Ph., locus late prospectans T. zelo razgleden (pregleden) kraj.

3. metaf.
a) ozirati se po čem, na kaj, misliti na kaj, čakati, pričakovati: prospectat, quid agatur Ci., diem de die prospectans, ecquod auxilium appareret L., navis domini exsilium prospectare videtur Ci., te fata prospectant paria V. tebe čaka.
b) gledati (videti) v prihodnost: non solum in prospectandi (po novejših rokopisih perspectandi) cognitione verum etiam agendi opera sequi eum Ap.

prōspectus -ūs, m (prōspicere)

1. razgled, pogled v daljavo: Enn. ap. Non., Acc. ap. Non., Pl., S., Cu., Sil. idr., maris Plin. na morje, unde longe et late prospectus erat L., prospectum praebere ad urbem L., prospectum adimere L., C., impedire C., prohibere, eripere V. jemati, zaslanjati, prospectum petere pelago (dat.) V. gledati na odprto morje, gledati po odprtem morju, opazovati odprto morje, prospectu delectari Ci.

2. doglednost, doglèd, vidnost, vidljivost, videž, vidno polje: cum iam extremi essent in prospectu C., Aquila cum classe se longius a prospectu removit Auct. b. Afr. se je v daljavi umaknil pogledu, je v daljavi izginil iz dogleda.

3. meton. pogled, vid: lugubris T., porticus pulcherrimo prospectu Ci. prekrasno videti, prekrasno na pogled, aequora prospectu metior alta meo O., animum pascit prospectus V., ex omni prospectu (da so mogli vsi videti) locum spectaculo capere Auct. b. Alx.

4. metaf.
a) ozir(anje) na kaj, upoštevanje česa: prospectum officii deponere Val. Max., prospectum rei habere Gell.
b) previdnost: humanus Tert.

prō-spiciō -ere -spexī -spectum (prō in speciō)

I. intr.

1. v dalj(av)o (naprej, ven, tja) gledati (zreti, videti): Varr. ap. Non., Plin., Auct. b. Hisp., Ambr. idr., parum prospicio Pl. ali parum prospiciunt oculi Ter. ne vidim dobro na daleč, oči ne vidijo dobro v (na) dalj(av)o, longe, per umbram V., multum prospexeris Ci. ep. boš daleč videl, boš imel širen (odprt) razgled, Venus prospiciens O. (Venerin kip na Cipru); izhodišče v abl.: tumulo V., quā prospici poterat Cu.; s praep.: ex moenibus H., ex locis superioribus C.; smer: ex castris in urbem C., ultra mundum Sen. ph.; pesn. v dat.: alto (na odprto morje, po odprtem morju) prospiciens V.; occ. oprezati: puer ab ianuā prospiciens N., prospexit (sc. feles) toto die Ph.

2. metaf. (po)skrbeti (za koga, za kaj), na oprezu biti, opazovati, oprez(ov)ati, biti previden, biti pazljiv, (za)varovati se, opraviti (opravljati) preprečitvene (zaščitne, preventivne) ukrepe: nisi prospicis, nisi prospectum aliquid est Ter., prospicite atque consulite Ci.; z dat.: Col., Plin. iun., Cl. idr., liberis suis N., sociis, patriae, saluti civium, vectigalibus Ci., saluti, rei frumentariae C., malo Ci. preprečiti (odvrniti) zlo; s finalnim stavkom: Ci., Icti. idr., ne quid sibi … nocere posset C. —

II. trans.

1. od daleč (v dalj(av)i) ali pred seboj zagledati (ugledati, zazreti, uzreti, videti, opaziti, zapaziti): agmen hostium Cu., procul Camillum, campos longe V., Hebrum H., ex speculis (aethere V.) classem L., ex equo provinciam a se nudatam Ci., summā ab nudā Italiam V., moenia urbis Tarpeiā de rupe Lucan.; z ACI: Teucri prospiciunt nubem glomerari V.; pren.: senex aut prospiciens senectuti Sen. ph. starost pred seboj videč, bližajoč se starosti; occ.
a) od daleč (z drugimi) gledati kaj, ogled(ov)ati (si) kaj, opazovati: incendium e Tiberianā domo, e triclinio ardentem rogum Suet.
b) le od daleč pogledati = ne stopiti v kaj, ne obiskati česa: prospeximus curiam, neque prospexisse castra contentus Plin. iun., vitam Sen. ph. (o človeku, ki umira v otroški dobi).
c) imeti ali nuditi (ponujati) pogled (razgled) na kaj: O., Mel. idr., domus prospicit agros H., villa prospicit mare Ph., villa lacum prospicit, cubiculum … fenestrā prospicit mare Plin. iun.

2. metaf.
a) (v)naprej videti, previde(va)ti, (za)slutiti: futura, futuros casus rei publicae Ci., exitum vitae suae ali iuvenis L., ex imbri soles V.; z odvisnim vprašalnim stavkom: prospicere animo, quid futurum sit Ci.
b) oskrbeti (si), priskrbeti (priskrbovati) (si), preskrbeti (preskrbovati) (si), oskrbeti (oskrbovati) koga s čim, (po)iskati (si) kaj: Lucan., Val. Max. idr., commeatūs L., sedem senectuti vestrae L., habitationem sibi Petr., obtulit se ad ferramenta prospicienda Ci., filiae prospicere maritum Plin. iun. — Od tod adj. pt. pr. prōspiciēns -entis previden, oprezen, pazljiv pri (v) čem: periculi Ambr.; adv. prōspicienter: res salubriter ac prospicienter animadversas Gell.

prō-sternō -ere -strāvī -strātum (prō in sternere)

1. spredaj razširiti (razširjati), spredaj razprostreti (razprostirati), razgrniti (razgrinjati), pren. javno nastaviti (nastavljati), proda(ja)ti v nečistovanje, občevanje, prostituirati: sorores alicui Suet., pudicitiam alicui Suet., propter prostratam pudicitiam Iust., venalia corpora Arn.

2. iztegniti (iztegovati), raztegniti (raztegovati), razprostreti (razprostirati), podreti (podirati) na tla, vreči (metati) na tla:
a) splošno: corpus Cu. vreči se na tla, raztegniti se po tleh, corpus humi Cu., corpus per herbas Cu., circa viam corpora humi L., se ad pedes alicuius Ci.; od tod prōstrātus 3 iztegnjen, raztegnjen, razgrnjen, ležeč na tleh: humi prostratus Cu., ad pedes Ci., pisces prostrati Col. ploščate ribe.
b) (nasilno) premagati (premagovati), (po)tolči, podreti (podirati) α) o stvareh: oppida Servius Sulpicius in Ci. ep., arborem Suet., multam pondere silvam O. β) o živih subj.: aliquem O., hostem Ci., Cu., barbaros ingenti clade Cu.

3. pren.
a) splošno: se abicere et prosternere Ci. zavreči se in poniževati.
b) premagati (premagovati), vreči (metati) na (ob) tla, poraziti (poražati), (po)tolči, pobi(ja)ti, pogubiti (pogubljati), pokonč(ev)ati (pokončavati), uničiti (uničevati), izničiti (izničevati), odstraniti (odstranjevati), razde(ja)ti, (raz)rušiti, omaj(ev)ati, spodkopa(va)ti, podreti (podirati), (o)pustošiti: omnia cupiditate ac furore Ci., aliquem Ci., iacet ille nunc prostratus Ci., afflicta et prostrata virtus Ci., mores civitatis Plin., carminum studium T., prostrata est Philisthaea omnis Vulg.

Opomba: Sinkop. pf. prostrasse = prostravisse: corpora magnanimo satis est prostrasse leoni O.

prō-terō -ere -trīvī -trītum (prō in terere)

1. (s)treti, (z)meti, (z)mleti, (z)drobiti, (z)drozgati, (po)teptati, potepta(va)ti, steptati, (z)mečkati, hoditi po čem, pohoditi: Pl., Col., Sil., Val. Max., Cl., Amm. idr., frumentum protritum L., arbores protritae T., proterere uvas Stat., florentia arva O., agmina curru V., equitatus hostium nostros aversos (od zadaj) proterere incipit C.

2. metaf.
a) (po)tolči, pobi(ja)ti, poraziti (poražati), pokonča(va)ti (pokončevati), uničiti (uničevati): Vell., Marte Poenos H., aciem hostium T., omnia ferro Iust., inanem urbem O., ver proterit aestas H. premaga (v boju).
b) tako rekoč z nogami (po)teptati, zaničljivo ravnati s kom, do konca zaničevati, ponižati (poniževati), biti žaljiv do koga, (u)žaliti koga: istum proterendum esse et conculcandum Ci., urbem Corn.
c) razbliniti (razblinjati) = pogosto (upo)rabiti (uporabljati): verba a vulgo protrita Gell.; od tod adj. pt. pf. prōtrītus 3 obrabljen, vsakdanji, navaden: verba, oratio Gell.

protheorēma -atis, n vnaprejšnje razmišljanje, predhodni razmislek: cum trigonis et quadratis multiangulaeque formae protheorematum (po novejših izdajah pro theorematum) vel elementorum diversitate formatae M.

prō-veniō -īre -vēnī -ventum (prō in venīre) naprej priti, ven priti, iziti, izhajati, od tod

1. na dan (na plano) priti (prihajati), (po)kazati se, nastopiti (nastopati): qui in scaenam novo modo provenit Pl., proveniebant oratores novi Naev. ap. Ci. nastopali so (na govorniškem odru), quibus feminis menstrua non proveniunt Cels.; pren.: malum maximum, si id palam provenit Pl.

2. metaf.
a) (z)rasti, roditi (rojevati) se, vsta(ja)ti, nasta(ja)ti: Sen. ph., Amm. idr., eo anno frumentum angustius provenerat C. je bilo žito sprecej skopo obrodilo, se je bila žetev slabše obnesla, je bila žetev precej borna, lana ali plumbum provenit Plin. se prideluje, Ariaemenem primum Dario provenisse Iust., qui mox provenere (sc. conubio sociatis) T., provenere ibi scriptorum magna ingenia S.; pren.: ut ex studiis gaudium, sic studia hilaritate proveniunt Plin. iun.
b) uspe(va)ti, dobro se obnesti (obnašati), obroditi, da(ja)ti sad(ove), plod(ove): provenit stirps Col. ali arbor, silva Plin., novā ubertate provenire terram T.
c) iziti, izteči (iztekati), tudi izteči (iztekati) se, potekati, napredovati, konč(ev)ati se, spešiti se: Luc. ap. Non., Iust. idr., sine malo Pl., initia belli provenissent T.; occ. srečno (po sreči, uspešno) se iziti, dobro (srečno) se izteči (iztekati), dobro (uspešno) napredovati, posrečiti se, uspe(va)ti, uspeh imeti: Suet., si destinata provenissent T., carmina proveniunt animo deducta sereno O.; (o osebah) dobro ali slabo opraviti, odrezati se, pri(haja)ti skozi: proveni nequiter Pl., quam tu recte provenisti Pl. ker si srečno (po)rodila.

prō-verbium -iī, n (verbum)

1. pregovor, rek, reklo, prislóvica: Varr., Q., Suet., Gell., Lact., veteri proverbio Ci. po starem pregovoru, in proverbium vēnit L. ali in consuetudinem proverbii vēnit Ci. = in proverbium cessit Plin. = in proverbium tractum est Front. prišlo (prešlo) je v pregovor, proverbio increbuit L. je postalo navaden pregovor, pogosto se rabi (je v rabi) kot pregovor, esse in proverbium Vulg., quod est Graecis in proverbio Ci. kar je pri Grkih pregovor, kar pri Grkih velja za pregovor, ut est in proverbio Ci., ut proverbium loquitur Amm. ali ait Ap. kakor pravi (veli) pregovor.

2. v širšem pomenu
a) (iz)rek: proverbia laudis Vulg. hval(il)ni reki.
b) prispodoba, prilika, uganka: Vulg.

prox, interj. (po Fest. = bona vox) slovesno, ne bodi grdo reči (rečeno), če dovolite, z dovoljenjem: itaque dum enitor, prox, iam paene inquinavi pallium Pl., prox, bona vox, vel ut quidam proba, significare videtur, ut ait Labeo de iure pontificio lib. XI Fest., prox, bona vox, ut aestimo, quasi proba vox P. F.

Prūdentius -iī, m Prudéncij, s polnim imenom Aurelius Prudentius Clemens Avrelij Prudencij Klemen(s) (Klement), krščanski pesnik iz mesta Kalaguris v Hispaniji (druga polovica 2. st. po Kr.): Sid.

Ptolemaeus ali Ptolomaeus -ī, m (Πτολεμαῖος) Ptolemáj (Ptolomáj)

1. Ptolomaeus Lagi (sc. filius) Ptolemaj Lagov, vojskovodja Aleksandra Velikega, po njegovi smrti namestnik, pozneje kralj Egipta (v letih l. 323—283) z vzdevkom ὁ Σωτήρ: Ci., Cu., Iust. Po njem se je vsak njegov naslednik imenoval Ptolemaeus Ptolemaj(ec); Ptolemajci so vladali v Egiptu do bitke pri Akciju (l. 31): Ptolemaeorum manes Lucan. — Od tod adj.
a) Ptolemaeus (Ptolomaeus) 3 ptolemájski (ptolomájski), pesn. = egíptovski: gymnasium Ci., Pharus (svetilnik) Pr.; subst. Ptolemaeum -ī, n (Πτολεμαῖον) nagrobnik Ptolemájcev: Suet.
b) Ptolemāis (Ptolomāis) -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Πτολεμαίς) ptolemájska (ptolomájska): aula Aus.; kot subst. α) Ptolemáida (Ptolomáida) = Cleopatra, hči Ptolemaja Avleta: Lucan. β) Ptolemáida = Ptolemajevo (sc. mesto), ime več mest: v Egiptu: Ci. ep., Plin.; v Fenikiji (prej Acē, Ἀκή, zdaj Akkô oz. Akkâ): Plin.; v Kireni, z vzdevkom Barca (zdaj Tolome(i)ta): Plin., Mel., Eutr.; subst. Ptolemaeēnsēs -ium, m Ptolemaján(c)i, prebivalci feničanske Ptolemaide: Ulp. (Dig.).

2. pisec iz Varonovega časa: Varr. ap. Non.

3. zvezdar (vedeževalec iz zvezd), ki je živel za časa cesarja Otona: T.

pūbēs¹ -eris (gl. pūbēs²)

1. spolno goden, goden za ženitev (ženilo), godna za možitev (možilo), doras(t)el, dozorel, zrel, polnomočen: Crassus ap. Ci., Mel., Fest., prope puberem aetatem L., priusquam pubes esset N.; subst. pl. pūberēs -um, m dorasli (odrasli, zreli) moški (naspr. impūberēs ali impūbēs): omnes puberes interficere C., L., omnes puberes armati (za orožje sposobni) convenire coguntur C.

2. metaf. dorasel, dozorel, sočen: folia V. — Soobl. puber in pūbis -eris: po Prisc.

puerīlis -e, adv. puerīliter (puer)

1. deški, dečaški, detinji, otroški, mlad(osten), mladostniški: Col., Plin., Q., Sen. ph., Stat., Val. Max. idr., vox, aetas Ci., puerili specie, senili prudentiā Ci., tempus (naspr. iuventa) O., anni O., Plin., facies puerilis in virgine O., puerili verbere moneri (o deklici) T. s šibo za otroke, puerile (= puerorum) agmen V., regnum L. kraljevanje koga kot mladeniča, kraljevanje v času svoje mladosti, puerilis passio Cael. božjast, epilepsija, pueriliter blandiri L. ali ludere Ph. deško, kakor (imajo navado) dečki (otroci); occ. (v obscenem pomenu) deški, dečkoskrunski, pederastičen, pedofilski: officium Pl., puerile poposci (sc. a puella) Mart. (prim. da mihi id quod pueri solent dare = concubitum Hyg.), supplicium Mart., puerile obtulit corollarium Ap.

2. otročji, otročajski, neumen, omejen, bedast, aboten, gumpast: Q. idr., sententia Ter., consilium Ci. ep., stulte, quid optas puerilibus votis O., Antiochus animo puerili erat Ci., si puerilius his ratio esse evincet amare H., pueriliter facere Ci. ali cupere T. po otročje, res ficta pueriliter Ci.; subst.: nugalia vel puerilia Non. otročarije.

pugilātus (pugillātus) -ūs, m (pugilārī) borec s cestom (caestus, cestus), borec s pestmi, boksar, „šakač“: Macr. idr., ibi cursu luctando, hastā disco, pugil[l]atu pilā, saliendo sese exercebant Pl., corporum certationes cursu et pugillatu (po starejših izdajah pugillatione) et luctatione curriculisque equorum usque ad certam victoriam circo constitutis Ci., certare in pugilatu Plin., pugilatum exercere Aug., ferientium pugilatus Aug.; šalj.: hic homo pugilatum incipit Pl.

pugil(l)ātiō -ōnis, f (pugilārī) borba s cestom (caestus, cestus), borba s pestmi, boks(anje), „šakoborstvo“: † sint corporum certationes cursu et pugillatione (po novejših izdajah pugillatu) et luctatione curriculisque equorum usque ad certam victoriam circo constitutis Ci., pugillationem exercere Fulg.

pullus¹ 3 (iz puellus = puerulus, ki je demin. k puer; prim. II. pūbēs²)

I. adj. mlad: meus pullus passer Pl., pullus filius asinae subiugalis Hier. —

II. subst. pullus -ī, m mlada žival, mladič: Col., Ap., Cael. idr., pulli dicuntur omnium avium et animalium quadripedum nati Isid., pecoris V., pullus equinus Plin. ali asininus Varr. žrebe, gallinaceus Pl., L. idr. pišče, columbinus Ci., pulli aquilae Plin., pulli ex ovis orti Ci. piščeta, piščanci.

2. occ. pišče, piščanec, pitka: Sen. ph. idr., non piscibus, sed pullo atque haedo H.; poseb. o piščancih, po katerih obnašanju so vedeževali: Ci., L.

3. metaf.
a) (kot ljubkovalna beseda) pišče, mladiček: appellat paetum pater et pullum, male parvus si cui filius est H., pullus et pupus Suet.
b) p. miluinus sokolja zalega, sokolji zaplojenec (o lakomnem človeku): quid vero ad C. Fabium nescio quem … renuntiari tibi Licinium plagiarium cum suo pullo miluino tributa exigere? Ci. ep.
c) mladika, poganjek: Ca., Pall.

pulsō -āre -āvī -ātum (frequ. k pellere)

1. udariti (udarjati) na (ob) kaj, (s)tolči, butniti (butati), (po)trkati na kaj, (po)teptati, suniti (suvati), odriniti (odrivati): Sen. ph., Sil., Cl. idr., ariete muros V. stresati, tolči, pulsant arva ligones V. obdelujejo, ostium Pl., ostia H., Q., fores O., ianuam Ap., postes cuspide O., pede pauperum tabernas H., ad divitem Aug. potrkavati (trkati) pri bogatinu, solvite pulsanti loca Stat., humum moribundo vertice O., pede libero pulsanda tellus H., Amazones pulsant flumina V. topočejo (dirjajo) čez (zamrzlo) reko, campus assiduis pulsatus equis O., pulsare pedibus spatium Olympi O. (pre)teptati; pesn. = prehiteti; meton.: Phoebe curru pulsabat Olympum V. je drdrala po Olimpu, pulsant cacumina (ali saxa V.) fluctūs O. ali pulsant latera (sc. navis) ardua fluctūs O. se zaganjajo v bok(e), pljuskajo ob bok(e), caput (sc. montis) vento pulsatur et imbri V. veter in dež se zaganjata v vrh, rigentem (sc. nubem) pulsat Notus Val. Fl., chordas digitis et pectine V. ubirati strune, brenkati, tibia digitis pulsata Lucr., erupere aut ut nervo pulsante sagittae V. kakor puščice s prožeče tetive = kakor puščice, sprožene (izstreljene) s tetive, pulsare sagittam V. sprožiti, izstreliti, ipse arduus pulsat sidera V. zadeva ob zvezde, se dotika zvezd, vasto qui vertice nubila pulsat Val. Fl. (prim.: sublimi feriam sidera vertice H.) zadeva ob oblake, se dotika oblakov; pulsat tuas ululatus coniugis aures Cl. bije na tvoja ušesa, semen paulum pulsare Plin. stolči.

2. buhniti (buhati), suniti (suvati), odriniti (odrivati), odsuniti (odsuvati), dregniti (dregati), pahniti, pehniti (pehati), (s)tepsti, natepsti (natepati), pretepsti (pretepati), (na)tolči, (na)biti, gnjaviti, biti nasilen (grob) do koga, hudo (grdo) ravnati s kom: Iuv., Sen. rh., Petr., Suet., Prud., Amm. idr., pulsare verberareque ali pulsare et verberare aliquem Ci. idr., sic densis ictibus heros creber utraque manu pulsat versatque Dareta V., tu pulses omne, quod obstat H., tribunum plebis servi M. Tulii pulsaverunt Ci.; occ. proč suniti (suvati), odsuniti (odsuvati), od sebe pahniti (pehati), odpahniti, pregnati (preganjati), odstraniti (odstranjevati): pulsatos referens infecto foedere divos V. pregnane in razžaljene, pericula Cl., pulsatae maiestatis imperii reus Amm. zaradi (raz)žalitve.

3. metaf. dotakniti (dotikati) se koga, ganiti, premakniti (premikati), pretresti (pretresati), (močno) vplivati na koga, nagniti (nagibati) kam, k čemu, pridobi(va)ti si naklonjenost koga, nakloniti (naklanjati) si koga, gnati, spodbuditi (spodbujati), spodbosti (spodbadati), vzbuditi (vzbujati), razvneti (razvnemati) ipd.: censemus dormientium animos … externā et adventiciā visione pulsari? Ci., imaginibus pulsuntur animi Ci., quae te vecordia pulsat? O. te žene; occ.
a) vznemiriti (vznemirjati), pretres(a)ti, povzročiti (povzročati) drhtenje (strah): Sen. tr., Sil., Val. Fl. idr., pavor pulsans V., pulsare alicuius pectus T., urbem rumoribus Petr.
b) nadlegovati: superos vocibus Sen. tr., superos invidiā Stat., aliquem querelis Stat., Cl., existimationem viri fortis invidiā gravi Amm. težiti, tlačiti, uničevati, pogubljati, gonobiti, ut opulenti pulsantes praesidia potiorum Amm. degajoči = nadlegujoči (obdelavajoči) z denarjem (= s podkupovanjem).
c) nadlegovati s tožbo = s tožbo prije(ma)ti, tožiti, poda(ja)ti tožbo zoper koga, naperiti (naperjati) pravdo zoper koga: pro quo (sc. contractu) pulsabatur, aliis pulsantibus pozni Icti.; metaf.: iniusta Tartara Stat., pulsari falso crimine Cl.

Opomba: Inf. pr. pass. pulsarier: Lucr.

pultō -āre -āvī (frequ. k pellere, predklas. = pulsō -āre) udarjati, biti, tolči, butati, (po)trkati na kaj: placide pulta Pl. (na)rahlo (po)trkaj, ianuam, aedes Pl., fores Pl., Ter., ostium Ter., pectus digitis Pl., pultando [pedibus] Pl., quin pultando, inquam, paene confregi foris Pl.

pulvis -veris, m, redko f (Enn., Pr.) (iz *pol-u̯is, indoev. kor. *pel- prah, močnik; prim. skr. pálalam zmleto sezamovo zrnje, kaša, gr. πάλη in παιπάλη prah, (fina) moka, πόλτος kaša, παλύνειν (za)mesiti, (po)trositi ječmenovo moko, lat. polenta, pollen, puls)

1. prah: Enn. ap. Non., S., L., Plin., Pr. idr., vis magna pulveris cernebatur C., multus erat in calceis pulvis Ci., pulvis carbonis O., fumantes pulvere campi V., canities perfusa pulvere V. (znamenje žalosti), pulvis et umbra sumus H., pulvis horrida Pr. = pepel; pesn.: novendiales pulveres H. devetdnevni = (še) sveži mrtvaški pepel, hibernus pulvis V. zimski prah = suha zima, altus V. prašna pot, pulvis eruditus Ci.; v stiku tudi samo pulvis Ci., L. stekleni prah, v katerega so matematiki risali s paličico (radius) svoje like: formas in pulvere describere L.; od tod meton. matematika: namquam eruditum illum pulverem attigistis Ci. nikdar se niste ukvarjali z matematiko, homunculus a pulvere et radio Ci. = matematik; preg.: sulcos in pulvere ducere Iuv. po prahu brazditi (delati brazde, orati) = zastonj se truditi; occ. prah borišča, prah bojišča, prah poprišča (področja, prizorišča): curriculo pulverem Olympicum colligere H., palaestra Eurotas, sol, pulvis Ci. poet., quasi Olympici certaminis pulvis Amm., pulvis belli Mart. ali bellicus, Martius Amm., duces non indecoro pulvere sordidi H., natio ad pulveres Martios erudita Amm. izurjen za vse vojne težave (napore); pren.: dulcis sine pulvere palma H. brez truda pridobljena.

2. meton. (prim. arena) dirkališče, borišče, bojišče, poprišče, prizorišče, vadišče, vežbališče, torišče: Mart. idr., domitant in pulvere currus V.; pren. prizorišče, poprišče ali torišče kakega delovanja: in suo pulvere (po svojem tiru) noster currat equus O., doctrinam in solem et pulverem produxit Ci. ali educenda dictio est ex domesticā exercitatione in pulverem Ci. na javno torišče, ad forensem pulverem Q.

3. metaf. zemlja, prst, gruda: Etrusca Pr., pulvis exiguus H. peščica prsti (pri pogrebu), iacto ter pulvere curras H., pulvis coctus Stat. opeka; poseb. glina, ilovica: Mart. idr., pulvis Puteolanus Sen. ph., Stat.; tudi samo pulvis Plin., Vitr. puteolska glina, puteolanka.

Opomba: Soobl. pulver -eris, m: Ap.