Franja

Perilla -ae, f Períla, izmišljeno ime ženske, sicer imenovane Metéla (Metella): O., eadem igitur opera accusent C. Catul[l]um, quod Lesbiam pro Clodia nominarit, et Ticidam similiter, quod quae Metella erat Perillam scripserit Ap.

Persae -ārum, m (Πέρσαι) Pêrzijci, in sicer

1. prebivalci pokrajine Perzide: Ci., N. idr.

2. prebivalci perzijskega kraljestva, podložniki perzijskega kralja: Ci. idr.; meton.: in Persas proficisci N. v Perzijo; pesn.: graves Persae H. = Párti; sg. Persēs -ae, m (Πέρσης): Ci., N. ali (v starejši, pa tudi poklas. obl.) Persa -ae, m: Pl., Amm. Pêrzijec; apoz.: Perses hostis Ci., vir Perses Q., Perses nemo, Perses rex N.; kolekt.: inquies Persa Amm. — Od tod
a) adj. Persēus 3 pêrzijski: Babylon Lucan., antrum Iuv., Mel., portus Pl. ob Evboji, kjer je stalo perzijsko ladjevje.
b) Persicus 3, adv. -ē (Περσικός) pêrzijski: apparatus H., servitus Sen., Persice loqui Q. α) bot. malus Persica Plin., Macr. ali arbor Persica Plin. breskev (drevo), subst. Persicus -ī, f: Col., tudi arbor Persici Lamp. breskovo drevo, breskev, malum Persicum Plin. ali subst. Persicum -ī, n: Plin., Col., Mart. breskev (sad). β) Persica -ōrum, n pêrzijska zgodovina: Ci. γ) Persicē (= Περσική) porticus pêrzijsko stebrišče (v Lakedajmonu, zgrajeno iz perzijskega plena, dalje tudi neki hodnik (galerija) na Brutovem podeželskem posestvu): Ci. ep.
c) Persis -idis -idem -idēs in (gr.) -idos -ida -idus, f (Περσίς) pêrzijska: rates O.; kot subst. f α) (sc. terra, γῆ) Pêrzija, dežela ob Perzijskem zalivu med Karmanijo, Medijo in Suziano: Cu., N., V., Mel. — Soobl. Persia -ae, f Pêrzija: Pl. β) (sc. femina) Pêrzijka: Cl., Vulg.

ponti-fex -ficis, m (pōns in facere)

I. póntifeks, pontífik, višji svečenik, nadsvečenik. Rimljani so besedo izpeljevali iz pons in facere, pontifex torej = „postavljavec mostu“; ta domneva je tudi danes splošno sprejeta, čeprav so nekateri o njej dvomili. Ime so pontifiki dobili zato, ker so ponovno zgradili „Količasti most“ (Pons Sublicius), in sicer iz lesa. Količasti most, ki je bil najstarejši most v Rimu in je bil sprva grajen iz kamna, so Rimljani podrli, da so Rim obvarovali pred napadom Etruščanov; podiralce je branil Horacij Kokles. Pontifiki so ga ponovno zgradili, vendar iz lesa, da bi ga v primeru nuje zlahka ponovno podrli: collegium pontificum kolegij pontifikov, pontifiški zbor, je sprva štel 4, pozneje 8, naposled (v času Sule) 15 članov; njihova naloga je bil nadzor nad bogoslužjem in rimsko religijo nasploh: Varr., Ci., L., H., O. Vodja (načelnik, predsednik, prvomestnik) tega kolegija (zbora) je bil pontifex maximus najvišji póntifeks (pontífik), veliki svečenik: Ci., L., Plin. iun., Val. Max. idr.; pontifices minores so pomočniki ali pisarji (kolegija) pontifikov: Ci., L. pontifices seu minores seu maximi Lact. —

II.

1. (v krščanstvu) škof: Sid.

2. judovski veliki duhovnik: pontifex, id est sacerdos maximus Vulg., Caipham pontificem Vulg. — Od tod adj.

1. pontificālis -e pontífiški, pontífikov, pontifikálen, nadsvečeniški, nadsvečenikov, póntifeksa (pontífika, nadsvečenika, višjega svečenika; gen.): auctoritas Ci., insignia L., honos, sacrum O., ludi Suet. (igre, ki jih je priredil pontifex maximus ob nastopu svoje službe).

2. pontificius 3 = pontificālis: libri Ci., ius Ca. fr., Ci., L., Plin., Macr., P. F., carmen Sen. ph., negotium Gell. subst.
a) pontificium -iī, n α) škofovska (škofova) oblast: Cod. Th. β) metaf. svobodna oblast, svoboda, pravica storiti kaj: is, cuius negotium id pontificiumque esset Gell., Arn., Cod. Th., Symm.
b) pontificiī -iōrum, m (sc. libri) pontífiške (pontifikálne, nadsvečeniške) knjige: unde ut in ritualibus et pontificiis [...] obtemperatur, observantibus sacerdotiis caute Amm.

3. pontificātus -ūs, m pontifikát, pontifiško (pontifikálno, nadsvečeniško) dostojanstvo, pontifiška (pontifikálna, nadsvečeniška) služba, višje svečeništvo, nadsvečeništvo: Ci., T., Vell., Suet., p. maximus Suet. dostojanstvo velikega svečenika.

posterus 3 (komp. k pos [gl. post], *pos-tero- ali *post-ero-), superl. postumus 3 (iz *post-mo- ali *pos-t*_e-mo; prim. osk. pustm[as] (= lat. postrēmae), posmom = lat. postrēmum). Ko se v adj. posterus ni več čutil komparativni pomen, je nastal novi komp. posterior -ius in superl. postrēmus 3 (prim. extrēmus).

I. posterus 3

1. sledeč, nastopen, naslednji, prihodnji, drugi: postero die Ci. (prim. loc. postrī-diē), postera nocte N., postero anno Ci., postero tempore N. v poznejšem času, pozneje, postero (sc. die) T., differt oppugnationem in posterum (sc. diem) C.; včasih pa je in posterum = in posterum tempus za prihodnost (naspr. in praesens, in praesentiā): Ci., L. idr., servare in posterum C.; postera aetas H. prihodnji rod(ovi), poznejši rod, potomstvo, potomci, zanamstvo, zanamci, p. laus H. slava pri potomcih, acies postera Iust. naslednjega dne.

2. subst.
a) posterī -ōrum, m prihodnji (bodoči) rod(ovi), poznejši rod(ovi), potomstvo, potomci, zanamstvo, zanamci: H., S., T., Plin. iun., Sen. ph., Suet. idr., expetantur eae poenae a liberis, a nepotibus, a posteris Ci.
b) posterum -ī, n poznejše, kasnejše, nekaj poznejšega, nekaj kasnejšega: posterum et consequens Ci. (= gr. ἐπιγεννηματικόν) (ne)kaj poznejšega in sledečega, postera et consequentia Ci. posledice (posledki) in učinki (naspr. prima prvi začetek (začetki)). —

II. postumus 3

1. zadnji: spes Ap.; subst. postumum -ī, n zadnje, poslednje: Tert.

2. večinoma o zadnjem sinu, rojenem po očetovi oporoki ali smrti (od tod iz ljudske etim. izhajajoča pisava post-humus) pozno (pozneje, najpozneje) rojen, posmrten: tua postuma proles V.; kot subst. postumus -ī, m poznorojenec, posmŕtnik, zadnjerojenec: Pl., Ci., Icti. idr.; postuma -ae, f poznorojenka, posmŕtnica, zadnjerojenka: Icti. — Kot nom. propr. Postumus -ī, m Póstum
a) Horacijev prijatelj, sicer neznan: H.
b) pesn. = Postumius: O. —

III. posterior -ius

1. poznejši, (bolj) zadnji, posterióren (naspr. prior, superior): Varr., Plin., prius verbum posterius facias H., posteriore loco Ci., pars prior apparet, posteriora latent O., oratores Ci. nazadnje omenjeni (naspr. priores), mensura O. mera zadnjih nog, zadnja noga kot mera; subst.
a) posteriōrēs -um, m = posteri: Icti.
b) posteriōra -um, n α) zadnja stran telesa (naspr. facies): Tert., belluina posteriora Ambr. β) zadnjica, rit(ka), guza: Lamp.

2. metaf.
a) poznejši, naslednji: posteriores cogitationes Ci., p. clades L., paulo aetate posterior Ci. malo mlajši, tempore posterius, re atque usu prius S.; acc. sg. n. adv. posterius pozneje, potlej, potem, nato: Ter., inde posterius Delphici responso erutus atque eodem loco sepultus N., iubet posterius ad se reverti Ci.
b) manjše vrednosti, manjvreden, slabši: Ter., nihil est posterius, nihil nequius Ci., posterius ducere aliquid Ci. —

IV. postrēmus 3

1. (najbolj, čisto, povsem) zadnji, poslednji (v krajevnem in časovnem pomenu): p. pagina (sc. litterarum) Ci., acies S. zadnja (bojna) vrsta, zadnja straža, zadnja četa, zaščitnica, rep (vojske), in agmine in primis modo, modo in postremis (v zadnji bojni vrsti), saepe in medio adesse S., alia prima ponet, alia postrema Ci., in postremo libro Iust. na koncu knjige, postremum impetum facere Cu.; subst. n postrēmum -ī (= postrēmī -orum, m) S. zadnja (bojna) vrsta, zadnja straža, zadnja četa, zaščitnica, rep (vojske); in vitae suae postremo Gell. ob koncu svojega življenja, ad postrema cantūs Gell. ob (na) koncu petja, mortis postrema Iust. zadnje odredbe (zadnja naročila) pred smrtjo, ad postremum Pl., C., L. idr. nazadnje, naposled, končno, slednjič, ad postremum usque S. fr. do zadnjega trenutka; acc. sg. n. adv. postrēmum zadnjikrat, zadnjič, poslednjič: Ter., Iust., in quo (sc. vestigio) p. institisset Ci., pa tudi = slednjič, naposled, nazadnje, končno: Ap., p. prolato indice eam arguit Iust.; pogosto abl. adv. postrēmō konec koncev, navsezadnje =
a) skratka, sploh: Kom., p. quid esse levius aut turpius C.
b) nazadnje, naposled, končno, zadnjič, (po)slednjič: S., ita p. eiciuntur Ci., p. expellet vivacior heres H.; poseb. pri naštevanju: primo … post … postremo C., primum … deinde … postremo V., Ci.

2. metaf. (najbolj, čisto, povsem) zadnji = najmanjše vrednosti, najmanj vreden, popolnoma ničvreden, najslabši, najhujši: postremus servorum Archelaus S. fr., M. Aemilius omnium flagitiosorum postremus S. fr., homines postremi locupletantur Ci., servitus omnium malorum postremum est Ci., nec tibi cura canum fuerit postrema V., ne zadnja = posebna. — Od tod nova poklas. komp. in superl.: ut possit videri nullum animal in terris homine postremius Ap., adulescentuli postremissimi Ap., omnium nationum postremissimum nequissimumque (sc. me) existimatote C. Gracchus ap. Gell., postremissimus omnium Tert.

postis -is, m (morda iz *por [prim. indoev. *pr̥- naprej, spredaj ter porticus in per] + *st-i [iz kor. staH- stati] = (ne)kaj molečega, štrlečega; prim. gr. παστάς = *παρστάς [poleg παραστάς] podboj, steber, sl. prst)

1. vratni podboj: Veianius armis Herculis ad postem fixis latet abditus agro H., rapta de dextro posti (sicer abl. poste) repagula O., et clipeum efferri iussit … Neptuni sacro Danais de poste refixum V., caput in curiae poste figere Ci. ep., postem tenere Ci., Val. Max. držati podboj (pri posvetitvi kakega poslopja je posvečevalec prijel in držal podboj), tenens postem precationem peragit L.

2. pl. meton. vrata, duri: H., V., Sen. tr., Lucan., Val. Fl. idr., postes pulsat O., viduarum postes et orborum limina deterere Amm.; pesn. metaf.: postquam Discordia taetra belli ferratos postes portasque refregit Enn. fr., non, ut si solvas „postquam Discordia taetra belli ferratos postis portasque refregit“ H., videtur cernere res animus sublatis postibus (= oči) Lucr.

3. vsaka štrlina, steber: Vitr.

Opomba: Abl. posti nam. poste: O.

pōstulō -āre -āvī -ātum (prim. pōscō)

1. prisvajati si, zahtevati, terjati, postulírati, hoteti, želeti, požele(va)ti, zaželeti (si), (za)prositi koga za kaj, pričakovati kaj od koga: de colloquio C. prositi zastran (zaradi, glede) razgovora, prositi za razgovor, ab senatu de foedere Ci. pri senatu (senat) povprašati zastran (glede) … ; z obj.: Ter., Ph., T. idr., auxilium C., nullum praemium nisi honestum otium Ci., sibi totius belli imperium C., votum Ap. dati (za)obljubo, (za)obljubiti se, aequom postulas Pl. prav imaš; nihil a vobis nisi memoriam Ci., maius aliquid et excelsius a principe postulatur T.; pass.: ludos apparat non postulatus Ci.; z dvojnim acc., in sicer
a) = zahtevati kaj od koga: haec cum praetorem (od pretorja) postulabas Ci.
b) = zahtevati, hoteti imeti koga za kaj: iterum me iam praesentem advocatum postulaverunt Plin. iun.; s finalnim stavkom: Ter., S., Corn., Plin. iun. idr., idque Lemnii sua sponte facerent, postulasset N., qui postulabant, eos … sibi dederent C. postulo, Appi, etiam atque etiam consideres L., Ariovistus ex equis ut colloquerentur, postulavit C., postulat abs te, ut Romam rem reicias Ci., Ariovistus postulavit, ne quem peditem ad colloquium Caesar adduceret C., haec postulo: primum id … ut ne quid huc praeiudicati afferatis Ci.; z inf. ali ACI: Pl., Ter., Ca. fr., N., Corn. idr., dicendo vincere non postulo Ci., qui adire senatum non postulassent L., hic postulat se Romae absolvi Ci.; z NCI (pass.): postulat deus credi Cu. naj ga imajo za boga, ostendi, quam multa ante fieri convenerit, quam hominis propinqui bona possideri postularentur Ci.

2. (o stvareh) zahtevati, vele(va)ti, nanesti (nanašati): Ter., Q. idr., veritas, causa postulat Ci., ut loci natura necessitasque temporis postulat C., res postulare videtur Africae situm paucis exponere S., (sc. herba) ne spargi quidem postulat Plin.

3. occ. kot jur. t.t.
a) pred sodiščem (na sodišču) zahtevati = pred sodiščem (na sodišču) svetovati, predlagati: Icti. idr., quaestionem L., in Gabinium … delationem nominis Ci., recuperatores aut iudicem Ci.
b) (po)klicati, poz(i)vati pred sodnika (na sodišče), (ob)tožiti pred sodnikom (na sodišču): Appium censorem Caelius in Ci. ep., aliquem impietatis reum Plin. iun., aliquem de ambitu Ci., aliquem apud me de pecuniis repetundis Ci., aliquem de repetundis Ci. ali repetundis T., aliquem ob contumelias in Caesarem dictas T., postulatus crimine Ap.; analogno po skladu glag. accusare z gen.: aliquem maiestatis T., aliquem repetundarum Suet., aliquem ingrati Sen. rh. zaradi nehvaležnosti, capitis Icti.

prae-cordia -iōrum, n (prae in cor)

1. prečna opna, ki loči v trebušni duplini srce in pljuča od drobja, (trebušna) prepona, trebušna mrena, branica, mrena ob srcu, sicer imenovana diaphragma: Plin., Plato cupiditatem subter praecordia locavit Ci.

2. sinekdoha
a) prsna votlina, prsi: coit in praecordia sanguis V., spiritus remanet in praecordiis L., dura in terra ponunt praecordia O. trde prsi (napeto, trdo kožo), multus ore toto rubor exaestuante ex imis praecordiis sanguine Sen. ph., quod a praecordiis uterum (trebušna votlina) diducit Cels.
b) trebušna votlina, želodec, trebuh, trebušje, drob, drob(ov)je, čreva: anulus in praecordiis piscis inventus Ci., fisso transit praecordia ligno V., leni praecordia mulso prolueris H., praecordia vocamus uno nomine exta in homine Plin.
c) = gr. τὰ ὑποχόνδρια zgornji del trebuha, žlička, nadtrebušje pod rebri: Cels.

3. meton.
a) (kot gr. φρένες) prsi, srce (kot središče občutkov in želja): si preces ferrea praecordia tangunt O., redit in praecordia virtus V., aperit praecordia Liber H.
b) duh, mišljenje: stolidae praecordia mentis O.

Opomba: Sg. praecordium -iī, n: Isid.

praeda -ae, f (iz *prai-hedā, *praei-hidā, sor. s prehendo, torej = nagrabljeno, ugrabljeno; prim. star. abl. (na napisih) praidād = praedā) plen, in sicer

1. (v vojni) vojni plen: Pl., Cu., V., H., T., Lucr. idr., praeda ante parta Ci., praeda ex omnibus locis agebatur C., ex pacatis praedas agere S. pleniti po mirnih krajih, praedam ex agris agere L., praedam capere Ci. ali facere L. (u)pleniti, praeda cessit alicui L. plen je pripadel, praedae alia militum cessere L. drugo je pripadlo vojakom kot plen; tako tudi: reliqui in praedam cessere victoris Cu. so pripadli zmagovalcu kot plen.

2. (na lovu) lovína, lovski plen, ulov: Plin., Sen. ph. idr., cervi luporum praeda H., pisces mea praeda O., formicae praedam per herbas convectant V.; pesn.: veniunt nova praeda, puellae O., praeda haec mea est Pl.

3. rop: praeda praetoris Ci., praeda e templo Ci., regnum praedam sceleris sui fecit S., aliquid praedae habere S. kot rop imeti v posesti, in praedā et sanguine versari Ci.

4. zadržana najdena reč, zadržana najdba (najdenina): ostendit praedam Ph.

5. metaf. korist, dobiček: Tib., spes praedae S., cupido praedae O., reiecta praeda H., praedam ferre (imeti) H., ab aliquo magnas praedas facere N. veliko dobička imeti od koga, maximas praedas facere Ci.

prae-fluō -ere (prae in fluere) mimo teči: infimā valle praefluit Tiberis L., praefluebat amnis vado incerto T., interim flumini Arsaniae (is castra praefluebat) pontem imposuit T., duo cingunt eam flumina, Clausala [a] latere urbis quod in orientem patet praefluens, Barbanna ab regione occidentis L., sin submotus longius a collibus erit amnis et loci salubritas editiorque situs ripae permittet superponere villam praefluenti Col., applicuerunt se flumini, quod altis in ea regione ripis praefluebat Front., Florentini praefluenti Arno adpositi Plin., cum praefluentes aquae tibiis fidibusque concinerent Fl.; pogosto pesn. trans., pa tudi sicer z acc. kraja: sed quae Tibur aquae fertile praefluunt H., sic tauriformis volvitur Aufidus, qui regna Dauni praefluit Apuli H., Noricam provinciam T., amnis Cephisus praefluens Delphos Plin., Pergamum Plin., Aquileiam coloniam Plin., Aufidus ex Hirpinis montibus Canusium praefluens Plin.

prae-pōnō -ere -posuī -positum (prae in pōnere)

1. postaviti (postavljati) kaj spredaj (pred kaj, na začetek česa), predpostaviti (predpostavljati): T. idr., versūs in fronte libelli O., ut aedibus ac templis vestibula et aditūs, sic causis principia proportione rerum praeponere Ci., ultima primis H., hoc (to besedo) praeposui Ci.; dat.: undique decerptam fronti praeponere olivam H. (gl. pod olīva).

2. postaviti koga za načelnika (predstojnika, nadzornika, vodjo, poverjenika), postaviti koga na čelo: O. idr., tyranni Lacedaemoniis praepositi N., Cethegus caedi praeponitur Ci. Cetegu se zaupa (poveri) poboj, aliquem bello, navibus, provinciae C., quae praeposita (prednica) erat oraculo sacerdos Ci., cubiculo praepositus Suet. komorni strežnik; poseb. kot voj. t.t. praepositum esse poveljevati, biti komu poveljnik; z dat.: militibus C., castris Auct. b. Hisp., toti officio maritimo C. biti vrhovni poveljnik (admiral) celotne mornarice, poveljevati celotni mornarici; abs.: praeponere aliquem mediā acie C., praeponere aliquem in laevo cornu L. postaviti koga za poveljnika čemu, in eā orā, ubi praepositus sum Ci. kjer sem vrhovni poveljnik, forte illo loco praepositus L. ki je bil poveljnik (ki je imel poveljstvo) na tem kraju. — Subst. praepositus -ī, m predstojnik, načelnik, nadzornik, predpostavljeni, nadrejeni: rerum curae Caesaris Plin., aquarum Front. vodni nadzornik, nadzornik voda, Tyrii textrini, urbanae familiae Amm.; poseb. (abs.)
a) vojaški poveljnik, častnik, oficir, predpostavljeni, nadrejeni (naspr. gregarius miles): gregarius cavet praepositos T.
b) namestnik v provinci: Suet.; praeposita -ae, f prednica, predstojnica, opatinja (poseb. v samostanih): Eccl.

3. metaf. prednost da(ja)ti čemu pred čim, postaviti (postavljati) kaj nad (pred) kaj, imeti raje: se alteri T., amicitiam patriae Ci., salutem rei publicae vitae suae Ci., hominum Iovisque opulentissimo regno bonam existimationem N.; subst. pt. pf. praepositum -ī, n (nav. v pl.) nekaj izvrstnega, izvrstno, kar ni sicer absolutno dobro, ne gre pa ga zavreči (npr. bogastvo); prevod stoiškega izraza προηγμένον: Ci.

Opomba: Star. pf. praeposivi: Pl.; sinkop. pt. pf. praeposta: Lucr.

praetor -ōris, m (iz *prae-i-tor; praeīre) pravzaprav „predhajač“, „predhodnik“ od tod

1. vodja, predstojnik, načelnik: praetor dictus, qui praeiret iure et exercitu Varr.; o načelniku (županu) mesta Lavinij: L.; o načelniku (županu) mesta Kapua: Ci.; o kartažanskih sufetih: N.; o rimskem konzulu kot vrhovnem sodniku: iis temporibus nondum consulem iudicem, sed praetorem appellari mos fuerit L.; prim.: regio imperio duo sunto, iique praetereundo, iudicando, consulendo praetores, iudices, consules appellantor Lex ap. Ci. — Od tod praetor maximus L. = dictator.

2. pretor = sodnik. Ko so l. 366 leges Liciniae Sestiae plebejcem prinesle pravico do konzulata, sta konzula izgubila sodna pooblastila; ta so zaupali posebnemu patricijskemu oblastniku, imenovanemu praetor. Pretor je bil uradni stanovski kolega konzulov in je v njuni odsotnosti imel v rokah najvišjo državno oblast. Ker pa so se sodni posli vse bolj množili, so mu l. 247 pridružili še drugega pretorja, ki so mu zaupali sodstvo v sporih rimskih državljanov s tujci; zato se je imenoval praetor peregrinus. Od tedaj so prejšnjega (prvega) pretorja imenovali praetor urbanus; ta je razsojal v zasebnih pravdah med rimskimi državljani, v javnih procesih pa le po naročilu rimskega ljudstva (lege populi). Od l. 337 naprej so tudi plebejci lahko postali pretorji. Po osvojitvi Sardinije l. 227 so Rimljani vsako leto volili štiri pretorje (dva izmed njih sta upravljala provinci Sardinija in Sicilija), od l. 197 pa še dva pretorja za Hispanijo. Ko so l. 149 uvedli quaestiones perpetuae (gl. pod quaestiō), se je položaj spremenil. Pretorji so eno leto službovali v Rimu kot predsedniki „stalnim zbornim sodiščem“ in so šele drugo leto odpotovali v katero od mirnih provinc kot propretorji (propraetores ali pro praetore), enako kot bivši konzuli v nemirne province kot prokonzuli (proconsules); zato je včasih praetor = propraetor Ci., celo = proconsul Ci. S številom sodišč je raslo tudi število pretorjev: v času Sule jih je bilo sprva 8, pozneje 10, v času Cezarja 16, za časa Avgusta 10, 14 in celo 18: Vell., Suet. V mestu je imel pretor 2, zunaj mesta 6 liktorjev. Kot predsednik (prvomestnik) sodišča je sedel v togi, obrobljeni s škrlatnim trakom (praetexta), na odru (tribūnal), in sicer na kurulskem stolu (sella curūlis), ob njem pa so sedeli sodniki na navadnih stolih (subsellia). Manjše in neznatnejše spore je obravnaval kjer koli in po hitrem postopku sam, brez prisednikov (ex aequo loco iudicare, de plano iudicare). Po nastopu službe je z odra (tribunala) razglasil svoj edictum (povzetek svojih pravnih načel za vse dvomljive primere) ter ga dal napisati na pobeljeno tablo (album) in javno objaviti. Poleg tega so mestni pretorji skrbeli tudi za vodenje javnih iger (ludi Apollinares, Circenses, Megalenses) in v letih, ko ni bilo cenzorjev, tudi za upravo javnih poslopij. V času cesarjev so bila pooblastila pretorjev dokaj omejena, ostala sta jim le skrb za izvedbo iger (cura ludorum) in opravljanje manj pomembnih pravnih poslov. Praetor primus Ci. pretor, ki je prvi izvoljen (kar je veljalo za častno znamenje ljudske naklonjenosti). Nekaj povsem drugega so praetores aerarii erárni prétorji = blagajniški ravnatelji, finančni uradniki, ki jih je uvedel Avgust; ta funkcija je obstajala do cesarja Klavdija: T., Suet.

3. vojskovodja, poveljnik: veteres omnes magistratūs, quibus pareret exercitus, praetores appellaverunt Asc.; od tod legatus pro praetore C. poveljnikov namestnik (ko je imel imperium), praetor Thessaliae C. vojskovodja. Večinoma o nerimskih narodih: Ci. idr., decem praetores Atheniensium (= gr. στρατηγοί) N., praetor exercitūs Cu.; tudi praetor Syriae (= namestnik) Cu., praetor navalis Vell. pomorski poveljnik, admiral.

prō-dūcō -ere -dūxī -ductum (prō in dūcere)

I.

1. (pri)peljati naprej, (pri)peljati (voziti) pred koga, privesti (privajati), prinesti (prinašati): Pl., Col., Petr., Cael. idr., equos, iumenta C., eo duces producuntur C., scamnum lecto O. prinesti pred posteljo; occ. (kot voj. t.t.) vojsko (vojaštvo, vojake) izpeljati, zaukazati, da vojska (vojaštvo, vojaki) odrine(jo) (se dvigne(jo)), dvigniti se (odriniti) z vojsko (vojaštvom, vojaki), (od)peljati vojake, vojsko v boj: Pl. idr., milia peditum N., milites centuriatim C., copias pro castris C., exercitum in aciem N., producere aciem Iust.

2.
a) (kot držpr. t.t.) vpelj(ev)ati, postaviti (postavljati), spraviti (spravljati), (pri)peljati, privesti (privajati, voditi) koga (pred koga, kam), vključiti (vključevati), dati (omogočiti) komu nastop: aliquem in consilium Cu., aliquem testem in Sestium, testem in iudicium, harum rerum auctores testesque Ci., servos C. (kot priče), puerum Ci. ali pignora deorum Q. ali pueros in epilogum Q. (da bi z njimi zbudil usmiljenje), produci e carcere Ci., producere gladiatores ad forum C. (namreč iz ječe), aliquem capite involuto ad necem producere Ci., aliquem producere, ut securi feriatur Ci., servos ad supplicium Ci., aliquem catenatum Suet.; poseb. o ljudskih tribunih, ki so državljane, uradnike idr. pozivali pred narodne zbore, da bi izrekli svoje mnenje v kaki zadevi ali pričali: aliquem in conspectum populi Romani Ci., aliquem ad populum L., consules producti in contionem Ci.; podobno: pro rostris productus Suet.; tudi abs.: productus est ab eo Cn. Pompeius Ci., producto Iugurthā S.
b) (igralce, gladiatorje idr.) privesti, pripeljati, spraviti na oder, v cirkus, dati (omogočiti) komu nastop: Ci. ep., Lucan. idr., histrionem, in circo aurigas cursoresque et confectores ferarum Suet.; tudi = kaj na oder spraviti (spravljati), predstaviti (predstavljati), prikaz(ov)ati: nihil ab hoc (sc. Roscio) pravum et perversum produci posse arbitrabantur Ci., obscaenitates in scaenam usque productae Sen. ph.
c) razkaz(ov)ati, na ogled postaviti (postavljati): Armeniae regem Suet.
d) naprodaj (na trg) (pri)peljati: ancillam Ter., familiam alicuius venalem Suet., omnes (sc. servos) produxi ac vendidi Ter.
e) sprevajati, (po)spremiti (spremljati): aliquem, aliquem rus Ter., aliquem ad balneas Ap., nova nupta producit virum O., tua funera mater produxi V. pospremila sem te, mrtveca, šla sem za tvojim pogrebom, producere longum funus ad tumulos Lucan., nigrae sollemnia pompae producere Stat.
f) pripeljati koga kot (so)udeleženca pri kakem podjetju, podvigu: quos singuli binos produxerant Suet.

3.
a) zapelj(ev)ati, spelj(ev)ati, zavesti (zavajati), zvoditi (zvajati), (z)vabiti (zvabljati): aliquem dolo in proelium N., fugā aliquem longius Hirt., notitiā Septimi productus navem conscendit C., quo discordia cives produxit V.
b) dovesti (pripeljati, spraviti) koga do česa, kreniti, nagniti (nagibati) koga, da(ja)ti komu vzgib (spodbudo): quoniam unā cum oratoris officiis producti sumus, ut de orationis partibus loqueremur Corn., ut productus studiis et viribus ultra facile procurras Corn., nulla sponsione ad hoc productus Plin.

4. metaf. spraviti (spravljati) kaj pred koga, razode(va)ti, odkri(va)ti, razkri(va)ti komu kaj: occulta ad patres crimina Iuv. —

II.

1. dalje (naprej) (po)peljati, naprej pomakniti (pomikati), nategniti (nategovati, natezati), raztegniti (raztegovati, raztezati): paululum cornu L., unam navem longius C., mediam aciem Front., producta longius acie C., ferrum incude Iuv., dentibus pelles Mart., supercilium acu Iuv. kvišku potegniti, lineas ex argento nigras Plin. potezati, potegovati, vleči, cunctantem bovem Col. naprej potegniti, za sebo potegniti (naspr. proccurentem retrahere); metaf.: ignes in flammas O. (za)netiti; (pri izgovarjavi) zategniti (zategovati, zatezati), potegniti, podaljšati (podaljševati): primam litteram Ci., syllabam Q., Gell., fiat, ut producatur (sc. syllaba), quae nunc correptius exit O.; n. pl. subst.: producta breviare Hier. (naspr. brevia producere); (v časovnem pomenu)
a) raztegniti (raztegovati, raztezati), potegniti, (za)vleči (zavlačevati), podaljš(ev)ati: sermonem in multam noctem Ci., convivium ad multam noctem Ci., iucunde cenam produximus H. dolgo in prijetno smo obedovali, spem vitae eo usque T., somnum ultra primum lucem Suet., pauperi vitam Pl., vitam ad … Ci. živeti do … , produxi vitam N. životaril sem; pesn.: te vivae producent lucernae, dum … H. naj ti dajo obstoj (bivanje).
b) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati): diem Ter., noctem Mart.; occ. odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), zavleči (zavlačevati): rem in hiemem C., res producitur C. se vleče.
c) (po)norčevati se iz koga, (pre)varati koga, voditi koga za nos, (pre)slepiti koga: aliquem falsa spe Ter. vleči za nos z lažnim (s praznim) upanjem = pitati koga s prazno žlico, condicionibus hunc, quoad potest, producit Ci.

2. (vz)rediti (vzrejati), gojiti, vzgojiti (vzgajati): audientem dicto filiam Pl., filiolam turpem Iuv., illud scelus Ter., subolem H., principes liberos T., laevo monitu pueros avaros Iuv., tempus producit semen in aristas O., qui te produxit, arbos H.; occ. roditi (rojevati), ustvariti (ustvarjati): hominum corpora V., filiam Pl., liberos Luc., nova (sc. vocabula) quae genitor produxerit usus H., magnanimus nos natura produxit Sen. ph.

3. pomakniti (pomikati), povzdigniti (povzdigovati) na višjo stopnjo, poviš(ev)ati v službi, odlikovati, poveč(ev)ati, pospešiti (pospeševati) rast česa, čemu: aliquem ad dignitatem Ci., aliquem ad magna et honorata ministeria Cu., eum omni genere honoris L.; tudi samo producere aliquem Ci., Sen. ph., quos producunt divitiae Luc. fr., sibi carnem producentes Cels. — Od tod adj. pt. pf. prōductus 3, adv. -ē

1. raztegnjen, podaljšan, dolg: Q., productiore cornu sinistro (sc. ibat manus equitum) T., productissimum sarmentum, flagellum Col. najviše zrasla, neve minor neu sit quinto productior actu fabula H.

2. metaf.
a) zategnjen, dolg (naspr. correptus, brevis, correpte, breviter): Don., extrema (sc. syllaba) producta atque longa Ci., syllabam productam pronuntiare Gell., littera Ci., nomen Ci. (s pristavljenim zlogom) podaljšano ali izpeljano v podaljšani obliki, producte dicere syllabam Gell., producte dici Ci.
b) zatezajoč se, (dolgo) trajajoč, (dolgo) vlekoč se, dolgotrajen, vztrajen: exitus (sc. orationis) Ci., dolores longinquitate producti vehementius torquent Ci., docuit productius ieiunare Aug. — Subst. prōducta -ōrum, n (= gr. προηγμένα) odličnejše (imenitnejše) reči (stvari, zadeve), ki po stoiškem nauku sicer niso čisto dobro, pa jim vendar gre prednost pred drugimi, če si jih sme človek izbirati, npr. zdravje, lepota idr.: Ci., Sen. ph.

Opomba: Star. inf. pf. produxe (= produxisse): non tu eum rus hinc modo produxe aibas? Ter.

prōrogātīvus 3 (prōrogāre) tisti, ki trpi (prenaša) odlog, odložen, odložilen, preložitven, odgoditven, prorogatíven: aiunt aut perpetua esse fulmina aut finita aut prorogativa Sen. ph., prorogativa sunt quorum minae differri possunt, averti tollique non possunt Sen. ph. katerih napovedujoča predznamenja je sicer moč odložiti, a jih ni mogoče povsem izničiti, et quod prorogativum videtur finitum est Sen. ph.

prō-vīndēmiātor -ōris, m (prō in vīndēmiātor) Predtrgač, Predviničar, Predvinogradnik, zvezda, sicer imenovana tudi vīndēmiātor (gr. προτρυγητής), nad desno ramo ozvezdja Devica: ab eo non longe conformata est virgo, cuius supra umerum dextrum lucidissima stella nititur, quam nostri provindemiatorem, Graeci προτρυγητὴν vocant; candens autem magis spica eius est colorata Vitr.

prūdēns -entis, adv. prūdenter (skrč. iz prōvidēns)

I. pt. vedé (vedoma), hoté (hotoma), namenoma, nalašč, namerno, s premislekom, po premisleku (preudarku), premišljeno, preudarno: quos ego prudens praetereo H., ibis sub furcam prudens H., prudens et sciens ad pestem sum profectus Ci., prudens sciens pereo Ter. —

II.

1. izveden, vedoč, znajoč, spreten, izkušen v čem, vešč česa, poznavajoč kaj, sposoben česa, véden česa, učèn česa, čemu, v čem: ut prudentes cum imperitis manum conserent S.; z objektnim gen.: Enn. ap. Gell., O., H., S. fr., Col., Aur. idr., rei militaris N., animorum provinciae, doli T., locorum L., adulandi gens prudentissima Iuv.; subst.: iuris prudentes Icti. pravni strokovnjaki, strokovnjaki za pravo, pravniki, pravoznanci; tudi samo prudentes Icti. veščaki = pravni strokovnjaki, pravoznanci; z in z abl.: prudens in iure civili Ci., Stoici prudentissimi in disserendo Ci.; z inf.: anus, prudens dissipare pulveres H.; z ACI: satis prudens otii vitia negotio discuti Cu., prudens hanc (sc. urinam) quoque exitialem (sc. esse) Plin., ob ea se peti prudens Plin., sciens prudensque se praegnantem non esse Ulp. (Dig.).

2. spreviden, previdljiv, predvideven, predvidevajoč, preudaren, razborit, bistroumen, razumen, pameten, moder: Iust., H., O., Petr. idr., vir prudens et acutus Ci., nemo (sc. Catone) prudentior Ci., vos homines amicissimi ac prudentissimi Ci., prudentissima civitas Atheniensium Ci., hoc ei visum est prudentissimum N., prudens consilium Ci. idr., consilium prudentissimum N., Auct. b. Alx., disputavit multa prudenter Ci., impigre prudenterque suorum et hostium res pariter attendere S., acutissime sententias suas prudentissimeque defendere Ci.; z objektnim gen.: ceterarum rerum (v drugih rečeh = sicer) pater familias prudens Ci.; s praep.: in existimando admodum prudens Ci., vir ad consilia prudens Ci.

3. previden, pazljiv, oprezen: qui me … malebant nimium timidum quam satis prudentem existimari Ci. ep.

psētta (psītta) -ae, f (gr. ψῆττα) pséta (psíta), vrsta morskega lista ali kambale, sicer imenovana rhombus (gl. rhombus): terra quidem, hoc est vado maris excavato, condi per hiemes torpedinem, psettam, soleam tradunt Plin.

pseudoselīnum -ī, n (gr. ψευδοσέλινον) bot. neprava zélena, rastl., sicer imenovana apiastrum: Ap. h.

psīlōthrum (psīlōtrum: Plin. ) -ī, n (gr. ψίλωϑρον) psilóter

1. „golilo“, mazilo, ki pospešuje izpadanje las, omogoča njihovo odstranjevanje in goli kožo, danes depilator, depilacijska krema, sredstvo za depilacijo: Mart., Sen. rh., Lamp., Plin. Val.

2. rastl. z istim učinkom, sicer imenovana ampeloleuce: Plin.

puppis -is, acc. -im, redko -em, abl. -ī, redko -e, f (etim. nedognana beseda)

1. ladijski krn (krm), krma (naspr. prōra): navem convertere ad puppim Ci., puppes vertere N. krme obrniti = (z)bežati (z ladjami), prosequitur surgens a puppi (od zadaj) ventus euntīs V.; s krmo, v kateri je bilo krmilo, so pristajali, da je bilo pozneje lažje odpluti; od tod: stant litore puppes V., Colchos advertere puppim O. pristati ob bregu Kolhide; pren. o državnih voditeljih in vladarjih: sedebamus in puppi et clavum tenebamus Ci. ep. sedel sem na krmi ob krmilu = uravnaval (usmerjal, vodil) sem državo, vladal sem državi, quam ob rem conscende nobiscum, et quidem ad puppim Ci. ep. stopi na državno ladjo, in sicer na krmo = kot krmar, kot vladar; metaf. šalj. hrbet: puppis pereunda est probe Pl. = šlo mi bo za kožo, stalo me bo kože na hrbtu.

2. sinekdoha ladja: Lucan., Cl. idr., puppes tuae V., inter mille rates tua sit millesima puppis O., puppes pictae H.; kot ozvezdje: Ci. (Arat.).

purpura -ae, f (izpos. πορφύρα)

I. (čokati) volek, škrlatnik, škrlatna (bagrena) školjka, bagrenka: Plin. —

II. meton.

1. škrlat, bager, púrpur, škrlatna (bagrena) barva (šara), bagrec (od modrikasto rdečega odtenka (karmezina) do temno višnjevega oz. vijoličasto modrega): Plin., Sen. ph., violae purpura nigra V., decerpens certantem uvam purpurae H.; tudi nepristna škrlatna barva, izdelana iz neke vrste jagod: Plin.

2. škrlatovina, bagrovina, in sicer
a) = poškrlatena (škrlatno pobarvana) volna, škrlatna volna: purpuras colo nere Iust., ministri fucantae purpurae Amm. pomagači (pomočniki) pri škrlatenju (barvanju s škrlatom).
b) rdeča capa: Col.
c) = s škrlatom (z bagrom, s purpurjem) obšito ali popolnoma poškrlateno (pobagreno, s škrlatom obarvano) oblačilo, škrlatno (bagreno) oblačilo, škrlat, bager, púrpur: plebeia ac paena fusca Ci., purpura regum V. ali regalis Ci. fr., Laconicae purpurae H., purpurā vestiri Sen. ph., purpuram amicire Vop.; tudi škrlatna (bagrena) odeja, škrlatno (bagreno) pregrinjalo: Q., Suet., lectum sternere sine linteis, sine purpurā L. epit. škrlatno obleko so nosili zlasti vladarji, visoki dostojanstveniki in oblastniki; od tod meton.

3. visoka služba, visoko dostojanstvo, visoki dostojanstveniki: iam novi praeeunt fasces, nova purpura fulget O., sumere purpuram Eutr. tiranijo, samodrštvo, despotstvo, samosilništvo, accipere purpuram Eutr., septima purpura Fl. tj. sedmi konzulat, purpura servit Lucan. kralji, purpuram adorare Amm., pozni Icti.

4. pesn. = porphyrites (sienski) rdeči granit ali porfír, porfirít: Stat.

5. vino: purpura potabilis Cass.