Franja

Petra² -ae, m Pétra, priimek rim. vitezov: T.

Philadelphus -ī, m (Φιλάδελφος „Bratoljub“) Filadélf

1. priimek, npr. Annius Philadelphus Anij Filadelf: Ci.

2. Ptolemaeus Philadelphus Ptolemaj II. Filadelf, egiptovski kralj (308—264): Plin., Gell.

3. Philadelphus Filadelf, Atikov suženj: Ci. ep.

Philippus -ī, m (Φίλιππος) Fílip

I. ime makedonskih kraljev

1. Amintov sin, oče Aleksandra Velikega, kralj v letih 360—336: Pl., Ci., N., Iust.; meton. tudi Fílipov (= od Filipa kovani) zlat(nik): Pl., regale nomisma, Philippus H.; metaf. zlat(nik) nasploh: Aus. — Od tod adj.
a) Philippēus 3 (Φιλίππειος) Fílipov: nummus (aureus) Philippeus (gen. pl. vedno Philippēum) Pl., L. Filipov (= od Filipa kovani) zlat(nik) = 20 drahem, sanguis Pr. Kleopatrino sorodstvo s Filipom.
b) Philippicus 3 Fílipov, fílipski: talentum Pl., aurum Plin. iz Filipovih rudnikov, orationes Ci. filípike = Demostenovi govori proti Filipu; subst. Philippicae -ārum, f (sc. orationes) filípike = Demostenovi govori proti Filipu in po njihovem zgledu nastali Ciceronovi govori proti Antoniju: Prisc., Hier.

2. Philippus Arrhidaeus Filip Ar(h)idaj, polbrat Aleksandra Velikega: Iust.

3. Filip III., kralj v letih 220—179: L., Ci., N. —

II. telesni zdravnik Aleksandra Velikega: Cu., Iust. —

III. priimek Marcijevega rodu, npr. L. Mārcius Philippus Lucij Marcij Filip

1. govornik in državnik, konzul l. 91: Ci.

2. Oktavijanov očim: C.

Philus -ī, m (Φίλος) Fíl(us), priimek Furijevega rodu. Poseb. L. Fūrius Philus, Lucij Furij Fil, Lelijev in Scipionov prijatelj: Ci. — Od tod Philī -ōrum, m možje, kakršen je bil Fíl(us): Ci.

Physcōn -ōnis, m (gr. φύσκων „trebušnik“) Fískon, priimek egiptovskega kralja Ptolemaja Evergeta II.: Tert.

pictor -ōris, m (pingere) slikar: Varr., Ci. idr. Kot nom. propr. Pictor -ōris, m Píktor, priimek Fabijevega rodu (po nekem predniku, ki je bil slikar). Poseb.

1. Q. Fabius Pictor Kvint Fabij Piktor, udeleženec druge punske vojne in avtor v grščini napisanih letopisov, iz katerih je veliko črpal Livij: Ci., L.

2. Servius Fabius Pictor Servij Fabij Piktor, sodobnik Katona starejšega in avtor dela De iure pontificio: Ci.

pīlātus 3 (pīlum) opremljen (oborožen) z metalnim kopjem (z metalnimi kopji), okopljen: agmina V., cohors Mart. — Kot priimek Pīlātus, gl. pod Pontius.

Plancus -ī, m Plánk = „Širokonožec“ (= gr. πλατύπους širokonog), priimek rodbine Munacijevega rodu; gl. Mūnātius.

plautus (plōtus) 3 (gl. planta¹) plosk, širok: plauti appellantur canes, quorum aures languidae sunt ac flaccidae P. F., conchae plautiores Tert.; v umbr. jeziku = ploskonog: plauti appellantur, qui sunt planis pedibus Fest., [Plotos appellant] Umbri pedibus planis [natos. Hinc soleas dimidiatas, qui]bus utuntur in venando, [quo planius pedem ponant, vo]cant semiplotia et … [Macci]us poeta, quia Umber Sarsinas erat, a pedum planitia initio Plotus, postea Plautus coeptus est dici P. F. Od tod nom. propr. Plautus -ī, m Plávt = „Ploskonožec“, družinski priimek. Najbolj znan je T. Maccius Plautus Tit Makcij Plavt, komediograf iz Sarsine v Umbriji, umrl l. 184. Od tod adj. Plautīnus 3 Plávtov, plávtovski: pater Ci. oče v Plavtovi komediji, numeri et sales H., Plautinissimi versus Gell. povsem (docela) Plavtovi (plavtovski), Plavta popolnoma vredni, homo Plautinae prosapiae Min.

Plīsthenēs -is, m (Πλεισϑένης) Plêjsten

1. Pelopsov sin, brat Atreja in Tiesta, pravi oče Agamemnona in Menelaja, ki sta po svojem rejniku Atreju prevzela priimek oz. patron. Atrīdae (Atrida): Serv. Po drugi verziji je Plejsten Atrejev sin, Agamemnon in Menelaj pa Atrejeva vnuka: Hyg. — Od tod adj. Plīsthenicus 3 Plêjstenov, plêjstenski: torus O. Agamemnonova.

2. Tiestov sin: Sen. tr., Hyg.

Pōliorcētēs -ae, m (πολιορκητής) Poliorkét = „premagalec mest“, priimek makedonskega kralja Demetrija: rex Demetrius, qui propter animi pertinaciam Poliorcetes est appellatus Vitr., Megaram Demetrius ceperat, cui cognomen Poliorcetes fuit Sen. ph., interroganti Demetrio, cui cognomen ab exitio urbium Poliorcetes fuit Sen. ph., cuius opera diuturna Demetrius, Antigoni filius regis, Rhodo aliisque urbibus oppugnatis Poliorcetes est appellatus Amm., qua (sc. machinā), ut supra docuimus, rex usus Demetrius superatis oppidis pluribus Poliorcetes appellatus est Amm.

Pōlliō (Pōliō) -ōnis, m Pólio (Polión), priimek več rimskih rodov. Poseb. znana sta

1. C. Asinius Pōlliō (tudi Pōlio) Gaj Azinij Polio(n), rimski državnik, vojskovodja, zgodovinopisec, pesnik, kritik, ustanovitelj prve javne knjižnice, Avgustov, Horacijev in Vergilijev prijatelj. Kot Cezarjev pristaš je sodeloval v bitki pri Farzalu, po Cezarjevem umoru je stopil na Oktavijanovo stran, bil l. 40 konzul in l. 39 je triumfiral nad Ilirci; po tem triumfu je živel umaknjeno kot zasebnik in umrl l. 4 po Kr.: Ci. ep., V., H., T. (Dial.), Cat., Plin., Vell.

2. Trebellius Pollio Trebelij Polio(n), eden od šestih kasnejših rimskih zgodovinopiscev, avtor zgodovine cesarstva od cesarja Hadrijana (vladal 117—138 po Kr.) do cesarja Karina (vladal 283—285 po Kr.): Vop.

prīscus 3, adv. -ē (prim. prior, prīmus, prō)

1. = pristinus (po)prejšnji, nekdanji: Venus H., nomen O.

2. (po)prejšnji, nekdanji, star(odaven), starinski, arháičen (naspr. iunior, recens): credendum est veteribus et priscis, ut aiunt, viris Ci., Sabinorum priscus sanguis V., vetustas, verba Ci., quod loquitur, priscum visum iri putat Ci.

3. zaradi starosti častitljiv, starodaven, stáročastítljiv (stáročastitljív): pudor, Inachus H., severitas Ci., virtus T., prisca gens mortalium H., priscae sanctimoniae virgo T., priscos mores revocare L.

4. starega kova (stare korenine), tradicional(istič)en, starovit, strog, resen: Cato H., parens Cat., prisce agere Ci. po stari šegi = brez prikrivanja, naravnost, neposredno, brez okolišev. Od tod nom. propr. Prīscus 3 Prísk, rimski priimek = Star(ejš)i. Najbolj znani so.

1. Tarquinius Priscus Tarkvinij Prisk (Starejši), rimski kralj: L., Priscus Tarquinius est dictus, quia prius fuit quam Superbus Tarquinius P. F.

2. Tarquinius Numicius Priscus Tarkvinij Numicij Prisk: L.

3. Helvidius Priscus Helvidij Prisk: Suet.

4. dva latinska pesnika: Priscus uterque O.

Pūblicola -ae, m (star. Poplicola in Poplicula, iz poplus (gl. pod populus) in colere častilec ljudstva, prijatelj ljudstva, ljubitelj ljudstva, ljudstvoljub) Publíkola, priimek Publija Valerija in njegovih potomcev: Ci., L., H., Sil.

pulchellus (pulcellus) 3 (demin. k pulcher, pulcer) zelo lep, lepčkan: Bacchae Ci. ep.; iron.: audiamus pulchellum puerum Crassus ap. Ci. lepega človečka, lepega (lepčkanega) dečka; zaničlj. o Klodiju: surgit pulchellus puer Ci. ep. lepi gospodič, mladič z lepim obrazkom; od tod Pulchellus Pulhél = Lepotiček, zaničljivi priimek Klodija, ki je imel priimek Pulcher: Ci.

pulcher (pulcer) -chra (-cra) -chrum (-crum) (stlat. polcher; etim. nedognana beseda (tudi njen osnovni pomen ni ugotovljen); nekateri jezikoslovci jo povezujejo z gr. περκνός pisan, barvit, indoev. kor. *perk- pisan [pri primitivnejših ljudstvih = lep], lat. osnovna obl. *polk-ros (starejše *pelk-ros), disimilirano iz *perk-ros; domnevi o osnovni obl. *po-li-cro-s iz polīre in *pol-cro-s iz pollēre sta ovrženi, domneva o etr. izboru pa ni dokazljiva)

1. lep, zal, mičen, ljubek, brhek, brdek, čeden, postaven (o živih in neživih subj.): Enn. ap. Ci., Pl., Ter., Val. Fl. idr., o puerum pulchrum Ci., pulchrae turpesque puellae O., Proserpina V., matre pulchrā filia quā pulchrior alter non fuit Aenaeadûm V., formā pulcherrima Dido V., pulcherrime rerum O. ti najlepši na svetu, pulcher corpore O., pulcro corpore creti Lucr., pulcher hortus O., domus Plin. iun., quin (sc. potest esse) aspectu pulchrius? Ci., pulcherrima totius Galliae urbs C.; pesn. pogumen, hraber, junaški, herojski, boder: satus Hercule pulchro V., proles pulcherrima bello V.

2. metaf.
a) lep = izvrsten, krasen, sijajen, slaven, odličen: H., Lucr., Plin., Sil. idr., exemplum C., facinus S., mors V., origo Caesaris V., fractus victoriae Ci., manu pulcher Fl. odlikujoč se z osebno hrabrostjo, nihil virtute pulchrius Ci. ep., pulcherrima classis S., pulcherrimum factum Ci., pulcherrima consilia V., res publica ex pulcherrimā pessima facta est S.; z gen.: pulcherrimus irae Sil. zaradi jeze; pogosto pulchrum est z inf. (naspr. turpe est): Pr. idr., pulchrum est bene facere rei publicae S., pulchrum mori in armis V., pulchrum est digito monstrari Pers., videre, ne, ut illis pulcherrimum fuit tantam vobis imperii gloriam tradere, sic vobis turpissimum sit, quod accepistis, tueri et conservare non posse Ci.; iron.: cui pulchrum fuit in medios dormire dies H.; tako tudi pulchrum ducere ali putare z inf.: turpe ducet cedere pari, pulchrum superasse maiores Q., qui me teste pati vel quae tristissima pulchrum Romanumque putant Lucan.
b) udoben, ugoden, srečen, vesel: dies H., victoria Iust., exitus Fl., ne pulchrum se ac beatum putaret Ci. da bi se ne imel za srečnega in blaženega. — Kot nom. propr. Pulcher -(e)rī Púlher = Lepi, rimski priimek, npr. P. Claudius Pulcher Publij Klavdij Pulher: L., Clodius Pulcher Klodij Pulher: Val. Max.; Pulchri promuntorium (= Mercurii promunturium) Pulhrov rt, severovzhodno od Kartagine: L. — Adv. pulchrē

1. lepo, krasno, izvrstno, odlično: dicere Ci., facere N., negare Ph., asseverare Ci. izvrstno, omnia a naturā pulcherrime regi Ci., phalerae pulcherrime factae Ci.

2. occ. (prav, zelo) dobro: Sen. ph. idr., macerare, callere Ter., intellegere Ci., placere O., nosse aliquem H., Plancus ap. Ci. ep., vendere Pl. dobro, drago, conciliare Pl. dobro (poceni) kupiti, narediti dober nakup, skleniti dobro kupčijo, mihi pulchre est ali pulchre est mihi Ci., H. = pulchre sum Pl. ali pulchre convenit Cat. dobro (udobno) mi je, dobro (lepo) se imam; kot pritrjevalni vzklik lepo!, izvrstno!, krasno!, (zelo) dobro!, super!, odlično!: Ter., clamabit: pulchre, bene, recte! H.

3. iron. lepo = docela, dodobra, dočista, čisto, povsem, popolno, popolnoma: peristi pulchre, pulchre occĭdi Pl., pendebit hodie pulchre Pl.

Pyrgopolinīcēs -is (gr. πύργος, πόλις in νικάω) Pirgopoliník = zavojevalec (rušitelj) mestnih obzidij; šalj. priimek bahavega vojaka: quid tibi ego dicam quod omnes mortales sciunt, Pyrgopolinicem te unum in terra vivere virtute et forma et factis invictissumum? Pl., quae amat hunc hominem nimium lepidum et nimia pulcritudine, militem Pyrgopolinicem Pl.

Quīntiliānus, starejše Quīnctiliānus -ī, m Kvin(k)tiliján, rimski priimek. Poseb. M. Fabius Quintilianus Mark Fabij Kvintilijan iz mesta Kalaguris v Hispaniji, predstojnik retorske šole v Rimu za časa Flavijcev, sloveč učitelj govorništva, prvi od države nastavljeni in plačani učitelj govorništva v Rimu; njegova najznamenitejša učenca sta bila Plinij mlajši in Juvenal. Napisal je tudi 12 knjig De institutione oratoria oz. Institutio oratoria (Vzgoja govornika): Plin. iun., Iuv., Mart., Aus. (ki ga na kratko imenuje tudi Fabius).

Rēbilus -ī, m Rébil, priimek v Kaninijevem rodu; gl. Canīnius.

rēgulus -ī, m (demin. k rēx)

1. kralj kake majhne dežele, kraljevič, kraljič (kraljiček), knez, (po)glavar, gospodar = gr. δυνάστης: L., Plin., Suet., Amm. idr., reguli in unum convenere S., auxilia Cilicum, quae reguli miserant T.

2. kraljič, kraljevič, iz kraljeve rodovine: (sc. Gulussa Masinissae filius) regulus Carthaginiensesque dimissi L.

3. metaf.
a) kraljica = matica: Varr.
b) (prevod gr. βασιλίσκος) bazilísk, vrsta kuščarice: Vulg., Hier. — Kot nom. propr. Rēgulus -ī, m Régul

1. priimek Atilijevega rodu, katerega najbolj znan predstavnik je M. Atilius Regulus Mark Atilij Regul, konzul l. 267 in 256, ki je preminil v Kartagini kot ujetnik in velja za vzor antične duhovne veličine: Ci., Val. Max., Sen. ph. —

2. priimek Livinejevega rodu, npr. L. Livineius Regulus Lucij Livinej Regul, Cezarjev podpoveljnik v afriški vojni: Auct. b. Afr., Ci. ep.