Franja

Astyanax -actis, m (Ἀστυάναξ „gospodar mesta“) Astianakt, Astianaks,

1. Hektorjev in Andromahin sin; ko so Grki zavzeli Trojo, so ga vrgli z mestnega obzidja: Ci. ep., V., O. idr.

2. igralec v tragedijah v Ciceronovem času: Ci. ep.

Astyanēnus 3 astianenski: gens Cod. I. ljudstvo v Veliki Armeniji.

astycus 3, gl. asticus.

Astylos -ī, m Astil, Kentaver, ki je svoje tovariše odvračal od boja z Lapiti: O.

Astynomē -ēs, f (Ἀστυνόμη) Astinoma,

1. Talajeva hči: Hyg.

2. Amfionova hči: Hyg.

3. Hrizova (Chryses) hči: Hyg.

Astynomus -ī, m (Ἀστύνομος) Astinom,

1. Priamov sin: Hyg.

2. gr. zgodovinopisec: Plin.

Astyochē -ēs, f (Ἀστυόχη) Astioha,

1. Tlepolemova mati: Hyg.

2. Agamemnonova sestra, Strofijeva žena: Hyg.

Astypalaea -ae, f (Ἀστυπάλαια) Astipalaja, otok v Sporadih nedaleč od Rodosa z istoim. mestom (zdaj Astipálaia); otočani so Ahila po božje častili: O., Mel., Plin., M. Od tod adj. Astypalaeicus 3 astipalajski: Plin. = Astypalēïus 3: regna O.; subst. Astypalaeēnsēs -ium, m Astipalajci, preb. Astipalaje: Ast. insulani Ci.

Astyr, gl. Astur.

Astyra -ae, f ali Astyrē -ēs, f Astira, eolidsko mesto: Mel., Plin.

astysmus, gl. astēismos.

asumbolus, gl. asymbolus.

Asūvius -iī, m Azuvij, rim. nom. propr.: Ci.

asȳla -ae, f bot. azila, sicer ferus oculus: Plin.

asȳlum -ī, n (gr. ἄσυλον) pribežališče, zavetišče, kakemu božanstvu posvečen kraj, kjer so preganjanci in zločinci dobili nedotakljivo zavetje: e fano Dianae servum suum, qui in illud asylum confugerat, abducit Ci., in fano lucoque eā religione et eo iure sancto, quo sunt templa, quae asyla Graeci appellant L., locum... asylum aperit L., asylum Iunonis V., Aesculapii T., asyla statuere T., vetustum asyli ius T. zavetno pravo.

asymbolus (asumbulus) 3 (gr. ἀσύμβολος) ne plačujoč nobenega prispevka (συμβολή) za obed, oproščen obednega prispevka: Ter., Gell.

asymmeter -tra -trum (gr. ἀσύμμετρος) nesomeren, asimetričen: Boet.

asyndeton -ī, n (gr. ἀσύνδετον) brezvezje (= izpuščanje veznikov, npr. veni vidi vici), govorna podoba: pozni slovničarji.

asyndetus 3 (gr. ἀσύνδετος, -ον) nezvezan, v nobeni zvezi,

1. metr.: M.

2. astr. o zvezdah, ki niso v nobeni zvezi (v stiku) z drugimi ozvezdji, osamljen: Mercurius Sid.

asyntrophon -ī, n (gr. ἀσύντροφον) asintrof, neki grm: Ap. h.