Franja

trān-siliō (trāns-siliō) -īre -siluī, redko -siliī ali -silīvī (—) (trāns in salīre)

1. intr. skočiti (skakati) čez kaj, preskočiti (preskakovati): Auct. b. Alx., Auct. b. Hisp. idr., per hortum ad nos Pl., in vehicula strenuo saltu Cu., de muro in navem L., ex humilioribus in altiorem navem L.; metaf.
a) pristopiti (pristopati), priključiti (priključevati) se (h) kaki stranki ali strani, potegniti s katero stranko ali stranjo, stopiti (stopati) na stran koga: eadem aetas Neronis principatu ad Thessalum transilivit Plin.
b) preiti (prehajati): ab illo consilio ad aliud L., ad ornamenta Plin., onyx in gemmam transilit ex lapide Carmaniae Plin. ime oniks je prešlo.
c) hiteti skozi (čez) kaj: per Thracen Macedoniamque Fl.

2. trans. preskočiti (preskakovati) kaj, skočiti (skakati) čez kaj, preko česa: muros L., positas flammas O., fossam Col., mugilum velocitas transilit retia Plin., quaternos equos Fl. s konja na konja; pesn.: rates transiliunt vada H. skačejo = plujejo preko morij; tako tudi: obstantia freta Plin. iun., amnem Fl.; metaf.
a) prekoračiti (prekoračevati), prestopiti (prestopati), preseči (presegati, presezati), iti preko česa: lineas Ci., quae naturalem modum transiliit Sen. ph., modici munera Liberi H. mero pri pitju (popivanju).
b) v govoru preskočiti (preskakovati), preiti (prehajati), obiti (obhajati), iti (mimo), ne omeniti (omenjati), zamolč(ev)ati: rem unam Ci., partem vitae O., ne rem pulcherrimam transiliat oratio Ci., non principis nostri consulatum Plin. iun.

Opomba: Pt. pf. pass.: mole istius mundi salubriter transilitā Cass.

trānsitiō -ōnis, f (trānsīre)

1. prehajanje, prehod, prekoračitev, prekoračenje, prečkanje, prestop: Vitr. idr., eamque esse eius visionem, ut similitudine et transitione cernatur Ci., transitio imaginum, visionum (iz božanstva v človeka) Ci.

2. occ.
a) prehod, prestop v drug stan: ad plebem transitiones Ci.
b) prestop, prebeg, pobeg k sovražniku, uskoštvo: transitiones ad hostem L., sociorum L., Medorum Iust., nec ulla facta est transitio L., Numidas ad transitionem perlicere L., vocari ad transitionem ab hostibus L., exercitus transitionibus imminutus L.; pren. α) prehod bolezni na drugega, prenos, okužba, infekcija: multa corporibus transitione nocent O. β) prehod, prehajanje v govoru: Corn. γ) kot gram. t.t. prehod = sprememba samostalnika in glagola glede na sklanjatev in spregatev: Varr., Prisc.

3. meton. prehod, kraj (mesto) prehoda, starejše prehodišče: transitiones perviae „iani“ nominantur Ci.

trānsitus -ūs, m (trānsīre)

1. prehajanje, prehod, prekoračitev, prekoračenje, prečkanje, prestop: Iul. Val. idr., difficili transitu flumen C., qua in Graeciam brevissimus transitus Plin., transitum deinde in Indiam fecit Iust., flumine impeditus transitus Hirt., transitum claudere L., Batavos transitu arcere T.; s subjektnim gen.: Hasdrubalis L., regis T.; z objektnim gen.: Alpium T. ali Araxis fluminis Iust. čez … ; pren. prehod: in illo a pueritiā in adolescentiam transitu Q., datus est verbis ad amicas transitus aures O. besede morejo dospeti do … ušes = besede lahko naletijo na … ušesa, membris exilibus brevis est transitus in undas O., versuum transitus Q. od vrste do vrste.

2. occ.
a) prehod = (pre)selitev: voluntarius in urbem nostram Iunonis transitus Val. Max.
b) prehod = hoja, hod skozi kaj: Poeno per agros urbesque suas transitum dare (dovoliti) L., transitum non dare L. epit., Iust.
c) prestop, prehod h komu, v kaj: formido provinciam ad Vitellium vertit facili transitu ad validiores T., transitus in alienam familiam Gell.
d) prehod = hoja mimo, mimohod: tempestatis Ci., capta in transitu urbs T.; pren.: in transitu Q. ali per transitum Serv. tako rekoč mimogrede, površno.

3. metaf.
a) prehod, prehajanje v govoru, pripovedi: ad alia, ad diversa, in aliud rhytmi genus Q., unde venusti transitus fiunt Q., magno spatio divisus est a senatu ad poëtam Accium transitus Val. Max. velik skok je od senata do pesnika Akcija, sed quoniam in Armeniam transitus facimus Iust. prehajamo k Armeniji.
b) prehod, prehajanje, sprememba, spreminjanje, pretvorba v kaj: in figuras alias Plin.; poseb. α) sprememba, spreminjanje glasov v glasbi: Q. β) prehod, prehajanje (prelivanje) barv (iz sence v svetlobo): colorum Plin., in quo (sc. arcu) diversi niteant cum mille colores, transitus ipse tamen spectantia lumina fallit O. γ) kot gram. t.t. prehajanje = sprememba, spreminjanje samostalnikov in glagolov glede na sklanjatev in spregatev, sklanjatev in spregatev, sklanja in sprega: Varr.

4. meton. prehod, kraj (mesto) prehoda, starejše prehodišče: eius fossae transitum ponticulo lignes coniunxit Ci., transitūs insidĕre L., transitus spiritūs Plin. sapnik, dušnik, traheja.

trāns-lātiō (trā-lātiō) -ōnis, f (trā(ns)lātus)

1. prenos, prestavitev, prestava, premestitev, premik, premaknitev: pecuniarum a iustis dominis ad alienos Ci., domicilii Suet. sprememba lokacije, premestitev, preselitev (gr. μετάστασις), mors translatio est ad immortalitatem Lact.; occ.
a) α) presaditev, presajanje rastlin: Col., Plin. β) cepljenje: Varr.
b) prelivanje v drugo posodo: Col.

2. metaf.
a) α) zavrnitev, zavračanje, odklonitev, odklanjanje, odbijanje kake obdolžitve (= gr. μετάστασις): criminis Ci., propulsatio translatiove criminis Gell. β) odklonitev, izločitev sodnika, tožitelja, kraja idr. (sicer imenovana exceptio): Ci.
b) kot gram. t.t. α) premeščanje, prestavitev besed: verborum Q. β) premet črk, glasov, translácija, metatéza = gr. μετάϑεσις: Don. γ) prenos, trop(us), metáfora (gr. μεταφορά): Corn., Don., Fest. idr., translationes audaciores Ci., translationes mollissimae Q., cum creditum (nam. beneficium) dicimus, imagine (prispodobna predstava, prispodoba) et translatione utimur Sen. ph. δ) prevajanje, prevod iz enega jezika v drugega, prestava, prestavljanje, prelaganje: Q., Hier. ε) spreminjanje, sprememba, izmenjava, izmenjevanje, zamenjava, zamenjevanje: temporum Q. ζ) prenos = prepis: Sid.

trāns-mittō (trā-mittō) -ere -mīsī -missum (trāns in mittere)

I. trans.

1. poslati (pošiljati), odpraviti (odpravljati) ali spraviti (spravljati) čez (skozi) kaj, preko česa, na drugo stran, prepeljati (prepeljevati, prepeljavati): Pl., Col. idr., legiones Vell., pecora in campum T. spraviti (sc. čez vodovje), prepeljati, equitatum celeriter (čez reko) C., cohortem Usipiorum in Britanniam T., classem in Euboeam ad urbem Oreum L., magna classis in Siciliam transmissa L., Ligures in naves impositos praeter oram Etrusci maris Neapolim L.; pren.: bellum in Italiam L. ali cum opibus suis vitia quoque Romam Iust. zanesti (zanašati), vim in me T. uporabiti (uporabljati), poseči (posegati) po …

2. pustiti (puščati), spustiti (spuščati) čez ali skozi (kaj): equum per amnem L., exercitum per fines L. vojski dovoliti prehod čez ozemlje, ut vehem faeni large onustam transmitteret Plin., lucem Sen. ph. prepuščati, imbres Plin., Favonios Plin. iun., venenum transmisit alvo T. je dal od sebe, je vrgel iz sebe, je izbruhal; pren. prepustiti (prepuščati) = pozabiti (pozabljati): animo … transmittente quicquid acceperat Sen. ph. pozabljajoč, pozabljiv; occ.
a) prebosti (prebadati), pretakniti (pretikati), predreti (predirati) kaj s čim, zabosti (zabadati) kaj v kaj ali skozi kaj, vtakniti (vtikati) kaj skozi kaj: pectus cuspide Sil., pectus transmittit cuspis Sil., facem per pectus Sen. tr., acum duplicem muliebrem capillum ducentem Cels.
b) (po)čez (poprek) položiti (polagati): transmissum per viam tigillum L., super templum Augusti ponte transmisso Suet.

3. mimo pustiti (puščati): agmina Val. Fl., hastam Stat.

4. metaf.
a) prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), zaupati, preda(ja)ti, poveriti (poverjati), dati (dajati) v roke komu kaj: poma servis T., huic hoc tantum bellum Ci.
b) preda(ja)ti, preodda(ja)ti, odstopiti (odstopati), prepustiti (prepuščati): hereditatem filiae Plin. iun., munia imperii T., res matris alicui Ap.; z nakupom: ut illam transmittas sibi Pl.
c) posvetiti (posvečati): suum tempus temporibus amicorum Ci., vigiles operi noctes Suet.
d) „puščati mimo“ = prebi(ja)ti, preživeti (preživljati), presta(ja)ti: tempus Plin. iun., quattuor menses hiemis inediā Plin., steriles annos Stat., ille, cui multi anni transmissi sunt Sen. ph. so prešla, secessūs voluptates Plin. iun. uži(va)ti, okusiti (okušati), discrimen (nevarnost, odločilni trenutek pri bolniku) Plin. iun., febrium ardorem Plin. iun.
e) ne (z)meniti se za kaj, ne ozreti (ozirati) se na kaj, vnemar pustiti (puščati), pri miru pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati), opustiti (opuščati): apud quos inania transmittuntur T., Hypaepeni transmissi ut minus validi T., leo … imbelles vitulos transmittit Stat. se … ne dotakne, transmittere Gangem Cu. opustiti zavojevanje Gangesa, Iunium mensem T. pustiti, da preteče; poseb. v govoru izpustiti (izpuščati), ne omeniti (omenjati), ne vzeti (jemati) v misel (obravnavo, pretres, o(b)zir, poštev), ne meniti se za kaj, ne ozirati se na kaj, zamolč(ev)ati, (molče) preskočiti (preskakovati): Scaurum (sc. Vespasiani nomen) silentio T., sententiam silentio T., haud fas, Bacche, tuos tacitum transmittere honores Sil., qui in praeturā omnibus edictis sine honore ac mentione ullā eum transmiserat Suet. —

II.

1. intr. prepeljati (prepeljevati, prepeljavati) se, voziti se, peljati se, prevažati se čez, preko česa kam: Suet. idr., sin ante transmisisset Ci. ep., ab eo loco conscendi (sem se vkrcal), ut transmitterem Ci. ep., Cyprum Cu., inde transmittebam Ci., Uticam a Lilybaeo, ex Sardiniā in Africam L.; pass. impers.: in insulam transmissum est L.; metaf. (k drugi stranki, na drugo stran) prestopiti (prestopati): ad Caesarem Vell.

2. prekoračiti (prekoračevati), prečiti, prečkati, iti čez (preko) česa, preiti (prehajati) čez ali skozi kaj, prehoditi, prehite(va)ti, preleteti (preletati, preletavati), preteči (pretekati), (pre)pluti, preplavati, plavati čez kaj, preko česa (z acc. kraja, ki pa je zgolj odvisen od praep. trans): Alpes L., Hiberum L., Euphratem ponte T., fluvium nando Stat., lacum nando Sil., mare Plin. preplavati, tot maria Ci. (o osebah) prepluti, grues maria transmittunt Ci., cervi campum cursu transmittunt V., transmittere cursum (pot) V., murales fossas saltu Stat. preskočiti; pass.: quos (sc. sinūs) transmitti oporteret Ci. ep., flumen ponte transmittitur Plin. iun., transmisso amne Tigri T., clementi transmisso clivulo Ap.

3. čez kaj, skozi kaj, prek(o) česa vreči, metati, zagnati (zaganjati), pognati (poganjati): tectum lapide vel missili Plin., flumina disco Stat.; pesn. metaf.: quantum Balearica torto funda potest plumbo medii transmittere caeli O. premeriti.

trāns-mūtō -āre (trāns in mūtāre)

1. čez (preko) spraviti (spravljati), premestiti (premeščati), prestaviti (prestavljati): aegros ad alium locum Cael.

2. zamenjati (zamenjevati, zamenjavati), spremeniti (spreminjati): dextera laevis Lucr., fortuna transmutat incertos honores H.

trāns-nūbō -ere (trāns in nūbere) „preomožiti se“, omožiti (poročiti) se z drugim: ut deserto Philippo ad sese transnuberet Iul. Val.

trāns-portō -āre -āvī -ātum (trāns in portāre)

1. na drugo stran nesti (nositi), spraviti (spravljati), prenesti (prenašati), prepeljati (prepeljevati, prepeljavati), prevesti (prevažati), transportírati: copias secum N., ratibus equitem phalangemque Cu., naves ad transportanda iumenta C., victorem exercitum L., exercitum in Graeciam Ci.; pren.: Danubius duratus glacie ingentia tergo bella (bojne tolpe, bojne trume) transportat Plin. iun.

2.
a) z dvojnim acc. spraviti (spravljati) koga ali kaj čez kaj, preko česa: milites navibus flumen transportat C. (flumen odvisen od trāns, milites od portat), exercitum Rhenum C.; pesn.: nec datur fluenta transportare (sc. eos) V. spraviti čez valovje.
b) pregnati, izgnati, transportírati: aliquem in insulam Suet.

trāns-volitō -āre (trāns in volitāre) preletati, preletavati: inter saepta meant voces et clausa domorum transvolitant, rigidum permanat frigus ad ossa Lucr.

trāns-volō (trā-volō) -āre -āvī -ātum (trāns in volāre)

I. intr. (z)leteti (letati) skozi kaj; metaf. (z)leteti kam, preleteti, preteči, (od)hiteti kam: Varr., Sen. tr. idr., eques transvolat in alteram partem L., arma transvolarunt ad hostes Pl., transvolat ignis Lucr. —

II. trans.

1. kaj preleteti (preletati, preletavati), prehite(va)ti, hitro prekoračiti (prekoračevati), prečkati: oceanum Corn., Pontum, Boeotias fines Plin., Alpes, Asin. Poll. in Ci. ep.; metaf.: dum transvolat auras (sc. vox) Lucr., qualia sunt vitri (sc. foramina), species quā travolat omnis Lucr. šine skozi; pren.: cogitatio animum transvolans Plin. prešinjajoča.

2. occ. leteti mimo, hiteti mimo, šiniti mimo, huš(k)niti (mimo): Cupido transvolat aridas quercus H., vela navium Plin., Nilus insulas transvolat Plin. teče mimo otokov, ob otokih; metaf. (o času): ad nutum tuum momenta transvolant Aug.; pren.: transvolat (sc. meus amor) in medio posita H. hiti mimo … , se ne (z)meni za …

trecentī -ae -a (trēs in centum) tristo: nummi Pl., milia Cat., ad trecentos fortissimos viros trucidavit Ci., centum Coranus et ducenta Mancinus, trecenta debet Titius Mart. 100.000, 200.000, 300.000 sestercijev; sinekdoha (kot okroglo, zelo veliko število število) = sto, tisoč, nešteto, nešteti, neštevilni, brezštevilni: causae, versūs, verba Pl., amici Cat., trecentae Pirithoum cohibent catenae H., cedunt petunt trecenti Pl.

tremēscō (redkeje tremīscō) -ere, tremuī (incoh. k tremere) (s)tresti (stresati) se, (vz)trepetati, zatrepetati, zadrhte(va)ti, (za)drgetati, vzdrgeta(va)ti, (v)zdrhte(va)ti: perque dies multos latitans omnemque tremescens ad strepitum O., tonitru tremescunt ardua terrarum V., quoniam plaustri concussa tremescunt tecta Lucr., iubeo tremescere montes O., quercus tremescere motu O.; z acc. (pred čim, zaradi česa, od česa): Myrmidonum proceres Phrygia arma tremescunt V., sonitum pedum vocemque V.; z inf.: telum instare tremescit V. se boji, da … ; z odvisnim vprašanjem: mons ipse tremiscit, quā tellure cadat Stat.

tremi-pēs -pedis, acc. pl. -pedas (tremere in pēs) tresonog, tresoče noge imajoč, s tresočimi nogami: neque quas † agi pennis anates, tremipedas (po novejših izdajah remipedas) buxeirostris pecudes, paludibus nocte nigra ad lumina lampadis sequens Varr. ap. Non.

trepidō -āre -āvī -ātum (trepidus)

1. capljati, cepetati, utripati, sem in tja se obračati, preobračati se, nemirno se gibati, biti nemiren, bati se, plašiti se, biti plašen (boječ), strahoma početi kaj: avis laqueo capta trepidat O., nudos quatit (sc. Icarus) lacertos et trepidat O., pennā fugiunt trepidante columbae O. z vihravim frfotanjem, strepitu trepidante equo L. ker se je plašil, pectus trepidat O. utripajo, exta trepidantia O. utripajoče, aqua (lympha) trepidat per rivum H. hiti, urno žubori, trepidant flammae H. brlijo, plapolajo; pren.: trepidavit aetas octavum claudere lustrum H. je hitela (se ji je mudilo) končati.

2. metaf.
a) biti neodločen, omahovati, kolebati, obotavljati se, pomišljati se: inter fugae pugnaeque consilium L., per alia atque alia consilia trepidans L., inter scelus motumque T.; z acc. = bati se, plašiti se česa, biti v strahu pred čim: occursum amici, arundinis umbram Iuv., lupos Sen. tr., divina praesagia Ap.; z inf. = obotavljati se, bati se: ne trepidate meas defendere naves V., non tu certae trepidas occurrere morti Stat., nec trepidat sacram spectare formam lumine lubrico (s pohotnim očesom) Prud., non trepidat calumniari Aug., quo transire trepidabam Aug.; s finalnim stavkom = bati se: trepidat, ne suppositus venias Iuv.
b) α) (plašno) tekati sem in tja, pretekati, vseprek hiteti, begati, vihrati, dirjati, rojiti: trepidare et concursare C., trepidari sentio et cursari rursum prorsum Ter., vigiles excitati tumultuari, trepidare, moliri portam L., prout sonuit acies, terrent trepidantve T., haud decoro proelio trepidare L., Romani trepidare ad arcem S. so hiteli vsevprek, ad arma L., circa signa L. v prvih vrstah omagovati, victi mures trepidant circum cavos Ph. tekajo okoli, trepidabant circa advenam L. so tekali okoli … , so obsipali … ; poseb. z abl. causae: trepidare metu V. ali formidine O. β) (od) veselja hiteti, biti nagel, poskakovati: hic neque more probo videas nec voce serenā ingentes trepidare Titos Pers., trepidare laetitiā Arn.; impers.: totis castris trepidatur C. v vsem taboru je zmešnjava (metež), cel tabor je na nogah. γ) occ. biti zmeden, biti zbegan, biti razburjen, biti vznemirjen: vides trepidantem morte futurā O., ut ille trepidabat, ut festinabat Pl. Od tod adj. pt. pr. trepidāns -antis razburjen, vznemirjen, nemiren, zmeden, zbegan: promissis immodicus, ut natura trepidantium est T.; adv. trepidanter plašno, boječe: trepidanter effari Suet., omnia trepidantius timidiusque agere C.

tre-pondō, n. indecl. (trēs in pondus) trije funti, tri funte: nam et „dua“ et „tre“ [pondo] diversorum generum sunt barbarismi, at „duapondo“ et „trepondo“ usque ad nostram aetatem ab omnibus dictum est Q.

triariī -ōrum, m (trēs) triárij(c)i = „tretjo bojno vrsto tvoreči“, nekakšna rezerva. Bili so najstarejši in najizkušenejši vojaki rimskih legij; oboroženi s sulicami (hastae) in razdeljeni v maniple po 60 mož so stali v tretji vrsti trojne rimske bojne razporeditve (acies triplex). Dokler sta se pred njimi stoječi vrsti (hastati in principes) uspešno bojevali, so kleče počivali, ko pa sta se prvi vrsti znašli v stiski, so triariji vstali in posegli v boj: Varr., Sen. ph., pugna ordinata per principes hastatosque et triarios L.; sg.: triarius prior (prvi triarij) centum homines gubernabat Veg.; preg.: res ad triarios rediit L. zadnje rezerve morajo naprej = prišlo je do skrajne sile, poseči je treba po skrajnih ukrepih (zadnjih pripomočkih).

tribūnus -ī, m (tribus) tribún

1. predstojnik tribus, tribúnski (tríbuški) predstojnik = predstojnik ene izmed treh prvotnih tribus; v tem pomenu se beseda uporablja le redko, ker so nam. naziva tribunus pozneje uporabljali naziv curator tribūs: tribuni Manlium de saxo deiecerunt L. Ti tribuni so zastopali pripadnike svoje tribus na vseh področjih, poseb. pri cenitvi (census), naboru, razdelitvi davka idr.

2. poveljnik konjenice (tribunus celerum) v času kraljev: praeco ad tribunum celerum populum advocavit L. Kot poveljnik rimskih, v tri stotnije razdeljenih konjenikov (vitezov), ki so tvorili jedro rimske vojske, je bil ta tribun v odnosu do kralja v enakem razmerju kot pozneje magister equitum v odnosu do diktatorja in je opravljal svojo službo do kraljeve smrti. S koncem kraljestva je bilo odpravljeno tudi to dostojanstvo.

3. erarni tribún, državni blagajnik: tribūnus aerārius Ca. ap. Gell., tribūnī aeris Plin. V starejših časih so tako imenovali nekatere predstojnike tribus, ki so pobirali davek in so zato tudi izplačevali (vojakom) mezdo. Ko pa so izplačevanje vojaške mezde prevzeli kvestorji, so erarni tribuni sicer še ostali, a njihova pooblastila in domena niso bili jasni; najbrž so bili le nekaki oskrbniki (intendanti) pod kvestorji. Od sprejetja Avrelijevega zakona l. 71 do Julijevega zakona l. 46 so bili kot tretja dekurija sodnikov zastopniki plebejcev v sodniškem zboru: pari studio convenisse video tribunos aerarios Ci.

4. vojaški tribún; ta funkcija bi približno ustrezala današnjemu činu „polkovnik“: tribūnus mīlitum: C., Ci. idr. ali mīlitārīs: Ci., Plin. Vsaka legija je imela šest vojaških tribunov, ki so se pri poveljevanju izmenjevali; če so bili izvoljeni od vojske ali konzula, so se imenovali tribūnī mīlitum rūfulī, tisti, ki jih je v Rimu izvolilo ljudstvo, pa comitiātī L. Če C. piše „tribuni cohortium“, misli s tem vojaške tribune, ki so poveljevali v posameznih legijskih kohortah; le za cesarsko obdobje se da dokazati naslov „tribunus cohortis“, poveljnik prve (najmočnejše) kohorte v legiji: Plin. iun., Vulg.; enak naziv je menda tudi tribunus minor Veg.

5. vojaški tribúni s kónzulsko oblastjo ali kónzulski tribúni: tribūnī mīlitārēs cōnsulārī potestāte, oblastnik, ki je nadomeščal konzula (od l. 445 do 367): L. V svojih zakonskih predlogih (rogationes) je Gaj Kanulej l. 445 zahteval conubium med patriciji in plebejci in možnost, da bo konzulat dostopen tudi plebejcem. Da bi se patriciji izognili tej zahtevi, so omejili konzulsko oblast in ustanovili cenzuro ter dali nam. konzulov iz obeh stanov izvoliti vojaške tribune s konzulsko oblastjo, in sicer enkrat tri, drugič štiri, pa tudi šest. Njihovo jurisdikcijo, volitve in opravljanje funkcije so urejela pravila, ki so veljala za konzule. Ko so leges Liciniae Sestiae plebejcem podelili pravico do pravega konzulata, je bila ta tribunska oblast odpravljena.

6. tribūnus plēbis (plēbī, plēbeī) ali samo tribūnus ljudski tribún, oblastnik za zaščito preprostega ljudstva: Ci., L. Leta 493 so leges sacratae plebejcem podelili pravico do te oblasti. Ljudski tribuni so morali biti plebejskega rodu; njihova starost ni bila posebej določena, a večinoma so se za to službo potegovali bivši plebejski edili. Ti tribuni so bili voljeni na volitvah v tribus (tributnih komicijah); svojo službo so nastopali 10. decembra. Njihovo število (prvotno število je bilo 2 ali 5: L.) je določil Publilijev zakon (lex Publilia) l. 479: 10. Bili so nedotakljivi in neoskrunljivi (sacrosancti) in so si sčasoma priborili pomembne pravice. Sprva so imeli samo ius auxilii; smeli so preprečevati krivične odredbe uradnikov in senata proti posameznim plebejcem, zlasti pri naborih, razpisovanju davkov in na sodišču, kjer je tribun s svojim vetom (intercessio) lahko razveljavil sodnikovo razsodbo. Sčasoma so to pravico (ius intercessionis) izrabljali tudi pri poseganju v domene drugih oblastništev, celo senata, in pri volitvah. V senatu so imeli sprva le pravico sedeti pri vratih in posegati po ius auxilii v korist svojih varovancev, pozneje pa so dobili sedež in pravico glasovanja v senatu in celo pravico sklicevanja senata. Bivše tribune so tudi sprejemali kot senatorje v senat. Od nekdaj pa so imeli tribuni pravico sklicevati in voditi ljudska zborovanja (skupščine) (contiones); predvsem so predsedovali tributnim komicijam (comitia tributa), katerih delokrog je postajal vedno širši. Kot predsedniki so imeli pravico prirejati ptičegledje (samo auspicia minora) in s tem povezano spectio de caelo. Imeli so tudi pravico neubogljivcem naložiti globo in celo ius prensionis do zasebnikov in uradnikov. Sula je močno omajal in omejil tribunsko oblast in z njo povezane pravice, toda Pompej je tribunom povrnil vse pravice v celotnem obsegu. Cezar in njegovi nasledniki so na tribunatu in njegovih pooblastilih utemeljili cesarsko oblast. Ljudski tribunat kot funkcija je obstajal tudi v času cesarjev, vendar ljudski tribuni niso v političnem življejnu igrali več nobene vloge.

tribūtim, adv. (tribus) po tríbus (tríbuah, okrajih, okrožjih): H. idr., describere ordines, spectacula dare Ci., nummos dividere Ci. ep., ut quod tributim (pri glasovanju po tribus na tribusnih komicijah) plebes iussisset, populum teneret (naj bi vezalo narod) Lex ap. L., nisi quod legem novo exemplo ad Sutrium in castris tributim de vicesimā eorum, qui manu mitterentur, tulit L.

triclīniāris (triclīnāris) -e (triclīnium) k jedilni mizi sodeč, jedilen, (na)mizen, triklínijski: gradus, mappae Varr., obbae Varr., lectus Plin., Hyg., Lamp., vestimenta Icti.; subst.

1. triclīnāria -ium, n jedilnica: quo hi laborant ut spectent sua aestiva triclinaria ad frigus orientis, hiberna ad solem occidentem Varr.

2. trīclīniaria -ium, n jedilnična pregrinjala, pregrinjala za jedilnične blazinjake: N. fr. ap. Plin., Plin.

tri-pūs -odis, m (tuj. τρίπους)

I. adj. trinožen: tripodes scamnelli sunt, habentes tres pedes, sed et candelabra tripoda sunt, quia similiter tres pedes habent Isid. —

II. subst. m trinóžnik

1. trinožen kotel iz dragocenega materiala za mešanje vina, kuhanje, kot sobni okras, pa tudi stava in zaobljubni dar: donarem tripodas, praemia fortium Graiorum H., Pausanias ex praedā tripodem aureum (pozlačen) Delphis posuit N., sacri tripodes V.

2. trinožni Pitijin stol v Delfih: O., Lucr., Lucan., Sen. tr. idr., Hercules, quem concertavisse cum Apolline de tripode accepimus Ci., interpres divûm, qui tripodas sentis V. ki znaš prerokovati (kakor Pitija na trinožnem stolu v Delfih); od tod

3. meton. delfsko preročišče: mittitur ad tripodas O.; potem sploh preročišče: tripodas agnosco meos Sen. tr., salve, prisca fides tripodum Stat., inde meae quercus tripodesque Val. Fl.

Opomba: Abl. sg. tripodi: Lucr.