Franja

cētārius 3 (cētus) k morskim ribam spadajoč: ludis cetariis T. ob ribiških igrah. Od tod subst.

1. cētārius -iī, m trgovec z morskimi ribami, poseb. s tuni, tunar: Ter., Ter. ap. Ci., Varr. ap. Non., Col. idr.

2. cētāria -ae, f: Plin., ali cētārium -iī, n: H. ribnik, sestav mrež, v katere so lovili tune.

Cethēgus -ī, m Ceteg, priimek Kornelijev. Poseb.

1. M. Cornelius Ceth. Mark Kornelij Ceteg, konz. l. 204, kot prokonz. je l. 203 premagal Magona v Insubriji: Ci., L. Enij ga slavi kot govornika, od tod: vocabula rerum,... priscis memorata Catonibus atque Cethegis H.

2. C. Corn. Ceth. Gaj Kornelij Ceteg, kot konz. je l. 197 premagal Galce v gornji Italiji, kasneje je bil razsodnik med Kartagino in Numidijo: L.

3. P. Corn. Ceth. Publij Kornelij Ceteg, l. 88 izobčen od Sule, kateremu se je pozneje pridružil: Ci.

4. C. Corn. Ceth., Gaj Kornelij Ceteg, usmrčen kot Katilinov sozarotnik: Ci., S.; preg.: Clodius accuset moechos, Catilina Cethegum Iuv.

cētus -ī, m (gr. τὸ κῆτος)

1. vsaka velika morska žival, morska pošast = kit, morski pes, pliskavka, tun, morska jegulja: Pl., Varr ap. Non., Cels., Plin.; sg. v gr. obl. cetos, n le pri Plin., pogosteje pl. cētē, n (= κήτη, kontr. iz κήτεα): Plin., Sil., Stat., immania cete V.

2. pren. Kit, ozvezdje na južnem nebu: arieti et piscibus cetus est subiectus Vitr.

Ceutrōnes (napačno Centronēs) -um, acc. -as, m Kevtroni (Cevtroni),

1. ljudstvo v provinci Galiji na današnjem Savojskem: C., Plin. Od tod Ceutronicae Alpēs Kevtronske (Cevtronske) Alpe: Plin.

2. ljudstvo v belgijski Galiji (okoli današnjega mesta Bruggea): C.

Cēȳx -ȳcis, acc. -ȳca, m (Κήϋξ)

1. Keiks, Luciferjev sin, kralj v Trahinu ob Ojti, z ženo Alkiono spremenjena v samca in samico vodomca: O., Hyg.

2. pl. apel. cēȳcēs -um, m vodomci (samci) (naspr. halcyones samice vodomca): Plin.

Chaereās -ae, m (Χαιρέας) Hajrea, gr. nom. propr.; poseb.

1. gr. pisec del o poljedelstvu: Varr., Col., Plin.

2. kipar v času Aleksandra Vel.: Vitr., Plin.

chaerephyllon -ī, n (gr. χαιρέφυλλον) krebuljica: Col.; iz metričnih ozirov v obliki chaerŏphy̆lum: Col. poet.

Chaerōnēa -ae, f (Χαιρώνεια) Hajroneja, mesto v Beociji, znano po bitki l. 338 in 86: L., Plin.

Chalcis -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Χαλκίς) Halkida,

1. glavno evbojsko mesto ob Evripu, z mostom povezano s celino, rojstni kraj gr. govornika Izeja in pesnikov Evforiona in Likofrona: N., L., Vell. idr., imenovano tudi Chalc. Euboeae Plin. Evbojska Halkida. Od tod adj.
a) Chalcidēnsis -e halkidski, iz Halkide: hospes L., cum Timagora Chalcidense Plin.; subst. pl. Chalcidēnsēs -ium, m Halkidci, preb. Halkide: L., Plin., ali sploh halkidski Jonci na Evboji, ustanovitelji mnogih naselbin (najstarejše so bile Cumae Kume, ki so same ustanovile naselbini Nolo in Abelo): Iust.
b) Chalcidicēnsis -e, halkidski: colonia (= Cumae) Gell.
c) Chalcidicus 3 (Χαλκιδικός) α) halkidski: Euripus Ci., creta Varr., Plin., galli Varr., fici Varr., Col., versus V., Q. pesnika Evforiona, arenae Val. Fl.; subst. Chalcidicum -ī, n (sc. conclave ali aedificium) halkidska soba, nekakšna soba v vogalu bazilik na obeh straneh tribunala: Vitr.; occ. prostorna soba v gr. hišah: Arn., Aus. β) pesn. = kumski (ker so Kume halkidska naselbina): arx (= Cumae) V., litora, turres Stat., carmen Stat. kumske Sibile, Nola Sil. (gl. spredaj pod Chalcidēnsis).

2. Chalcis ad Belum Halkida ob Belu, mesto v Kelesiriji: Plin.

3. gr. mesto v Arabiji: Plin.

4. otok pri Etoliji: Plin.

5. zaliv v Etoliji: Plin.

Chalcosthenēs -is, m (gr. Χαλκοσϑένης) Halkosten,

1. lončar v Atenah: Plin.

2. gr. kipar: Plin.

Chaldaeus 3 (Χαλδαῖος) haldejski (kaldejski), južnobabilonski: regnum Lucan., grex Iuv. Haldejci (Kaldejci) = vedeževalci (gl. v nadalj. Chaldaeī). Od tod

1. subst.
a) Chaldaea -ae, f (Χαλδαία) Haldeja (Kaldeja), jugozahodni babilonski del od Evfrata do Arabske puščave: Plin.
b) Chaldaeī -ōrum, m (Χαλδαῖοι) Haldejci (Kaldejci), preb. Kaldeje: Favorinus ap. Gell.; babilonska svečeniška kasta, bili so izvrstni astrologi, astronomi, vedeževalci in čarovniki; od tod Chaldaei pogosto = astrologi, astronomi, vedeževalci: Varr. fr., Ci., Lucr. (z gen. pl.: Chaldaeûm) idr.; sg. Chaldaeus -ī, m = vedež(evalec): Ca. Od tod

2. zopet adj. Chaldaicus 3 haldejski (kaldejski): praedicendi genus, rationes Ci., disciplina Vitr., gentes Plin.

Chalybēs -um, m (Χάλυβες) Halibci,

1. ljudstvo ob južni obali Črnega morja, sloviti rudarji in jeklarji (jeklo χάλυψ, od tod ime Χάλυβες Chalybes = Jeklarji; po drugih razlagah je jeklo χάλυψ dobilo ime po njih): V., Cat. (z gr. gen. pl. Chalybōn), Val. Fl. idr.

2. ljudstvo v Keltiberiji ob reki Halibu (Halybs), ki je prav tako slovelo po jeklarstvu: Iust.

Chalybs -ybis, m (Χάλυψ) Halib, reka v Tarakonski Hispaniji; njena voda je baje kalila železo v jeklo (χάλυψ): Iust.

Chamāvī -ōrum, m Hamavi, germ. ljudstvo v severozahodni Germaniji: T., Aus.

Chanaān (kontr. Chanān), f, indecl. Kanaan, palestinska pokrajina: Eccl., Vulg. Od tod adj.

1. Chananaeus 3 kanaanski, iz Kanaana: Eccl.; subst.
a) Chananaea -ae, f Kanaanka: Ambr.
b) Chananaeus -ī, m Kanaanec (kolekt.): Eccl.; v pl. Chananaeī -ōrum, m Kanaanci, preb. Kanaana: Eccl.

2. Chananītis -tidis, f kanaanska: lingua Eccl.; kot subst. = Kanaanka: Eccl.

Chāonēs -um, acc. -as, m (Χάονες) Haonci, pelasgovsko ljudstvo v severozahodnem Epiru med Dodono in Akrokeravnijskim rtom (prim. Chāōn): L., Plin., Cl. Od tod adj.

1. Chāonius 3 (Χαόνιος) haonski, pesn. = epirski, dodonski: sinus O., portus, campi, glandes V., pater V. dodonski oče (Jupiter), columbae (kot ptice vedeževalke v Dodoni) V., Pr., vertex Lucan., arbores Sen. tr. ali nemus Stat. dodonski hrasti, hrastov log v Dodoni, truncus, Iuppiter Val. Fl. victus (= glandes) Cl.; subst. Chāonia -ae, f (Χαονία, sc. γῆ) Haonija, haonska pokrajina: Ci. ep., V., L. idr.

2. Chāonis -idis, f haonska, pesn. = epirska, dodonska (dodonskemu Jupitru posvečena): ales (golob) O., arbor O. = quercus Sen. tr.

Chāonia -ae, f Haonija,

1. gl. Chāonēs.

2. mesto v sirski pokrajini Komageni; od tod adj. Chāonius 3 haonijski, iz Haonije: Molpeus O.

chaos, acc. chaos, abl. chaō, drugih sklonov v klas. lat. ni (Prisc. navaja neizpričan gen. chaus, dat. chaï, Serv. ima gen. Chaï), n (gr. τὸ χάος) haos (kaos), m

1. neizmerna praznina v podzemlju, kraljestvo teme, podzemlje: Sen. tr., Val. Fl., Stat., per chaos hoc ingens vastique silentia regni... oro O., possidet alter (Neptunus) aquas, alter (Pluto) inane chaos O.

2. pooseb. kot nom. propr. Chaos Haos, podzemeljsko božanstvo, oče Noči in Ereba: Hyg., Sen. tr., Q., Sil., Chaos et Phlegeton V., ter centum tonat ore deos, Erebumque Chaosque V., et Noctem Noctisque deos Ereboque Chaoque convocat O.

3. pren. neizmerna, trda tema: Cimmerium Stat., horridum Prud.

4.
a) neizmerna temna praznina, v kateri je nastalo vesolje: Varr., Sen. ph.
b) po kasnejših nazorih brezoblična prasnov, iz katere je nastalo vesolje: Sen. tr., Lucan., Lact., inque suas partes cessit inane chaos O., unus erat toto naturae vultus in orbe, quem dixere chaos, rudis indigestaque moles O.; met. ustvarjenje: aque chao divûm numerabat amores O.

Charadra -ae, f (Χαράδρα) Haradra, mesto v Fokidi: Enn. ap. Non.

Charadros (Charadrus) -ī, m (Χάραδρος) Harader, reka v Fokidi: Stat.