Franja

Calliclēs -is, m (Καλλικλής) Kaliklej, Kalikles,

1. gr. slikar v času Aleksandra Vel.: Varr. ap. Char.

2. gr. kipar: Plin.

Callicratidās -ae, acc. -ān, m (Καλλικρατίδας) Kalikratida, špart. admiral v peloponeški vojni, l. 406 je pri Arginuzah utonil v morju: Ci.

calliditās -ātis, f (callidus) izkušenost v praktičnem življenju, razboritost, vešč pogled, duševna spretnost; v slabem pomenu zvitost, lokavost, premetenost: O., Plin., T. idr., restitue nobis aliquando veterem tuam illam calliditatem atque prudentiam Ci., calliditas et celeritas ingenii N.; calliditate Poenos superavimus Ci., scientia, quae est remota ab iustitia, calliditas potius quam sapientia appellanda Ci., nihil dolo factum ac magis calliditate Iugurthae S., haec Romana esse, non versutiarum Punicarum neque calliditatis Graecae L.; v pl.: Lact., Syri calliditates Ter. spletke, lopovščine; pren. spreten obrat v govorništvu: genus eiusmodi calliditatis atque calumniae Ci.

callidus 3, adv. -ē (callēre)

1. zaradi izkušenj ali vaje pameten, izveden, izkušen, vešč, praktičen, izurjen, okreten, spreten; abs.: N., H., O. idr., homo sine dubio versutus et callidus Ci., versutos eos appello, quorum celeriter mens versatur, callidos autem, quorum tamquam manus opere, sic animus usu concalluit Ci., id tibi et medico callido et servo fideli non credidit Ci., callidum imperitus fraudavit? incredibile est! Ci.; occ. z gen., dat., abl. ali s kakim drugim določilom izveden, izkušen v čem, vešč česa, čemu, v čem: temporum, tei militaris T., locorum Amm., callidi offensionibus accendendis (dat.) T., acutus homo et naturā usuque callidus Ci., non ego naturā, nec sum tam callidus usu O., iuncturā callidus acri Pers., callidus ad suum quaestum Pl. zvito skrbeč za svoj dobiček, femina callida semper in fraudes Amm., callidus quidquid placuit iocoso condere furto H.

2. previden, pameten, umen, razborit: Lucr. idr., legum scriptor peritus et callidus Ci., iudex H., homo adulescens fecit perite et callide Ci., callidissime conicere N.; occ. (o stvareh in abstr.) umen, ostroumen, preračunljiv, dobro premišljen: amor Ter., confidens astutia aut callida audacia Ci., versutum et callidum factum Ci., incentum N., liberalitas N. sebična, callidissimum artificium Ci. globokoumen umotvor.

3. (v slabem pomenu) zvit, lokav, premeten: Pl., Ter., Mart. idr., homines callidi et versuti Ci., ex aequo bonoque, non ex callido versutoque iure Ci., callida malitia inimici L., tam vir callidus, vir omnium callidissimus N., callide, audacter, impudenter facere Ci., callide nutrire simultates T.

Callimachus -ī, m (Καλλίμαχος) Kalimah,

1. sloviti gr. slovničar in pesnik iz rodovine Batiadov (gl. Batus) v Kireni; bil je knjižničar v Aleksandriji okoli l. 250: Varr., Ci., H., O. idr. Od tod adj. Callimachīus 3 (Καλλιμάχειος) Kalimahov: metrum Serv.

2. gr. kipar: Vitr., Plin.

3. gr. zdravnik: Plin.

4. Apollās Call. Apola Kalimah, gr. pisatelj: Q.

Callipolis -is, acc. -in in -im, f (Καλλίπολις) Kalipola, zemljepisno ime,

1. mesto ob Helespontu (zdaj Gelibolu): L., Plin.

2. etolsko mesto na tavrskem Herzonezu, sicer tudi Callium: L.

3. gr. mesto ob Tarentskem zalivu v Kalabriji (zdaj Gallipoli): Mel., Plin.

4. sicilsko mesto: Sil.

5. star. ime otoka Naksa: Plin.

Callirrhoē, pesn. tudi Callirhoē, -ēs, f (Καλλιῤῥόη in Καλλιρόη) Kaliroja,

1. studenec pri Atenah na južni strani Akropole: Plin., Stat.

2. studenec in kopališče v Pereji na vzhodni strani Mrtvega morja: Plin.

3. arab. studenec in kopališče: Plin.

4. povodna Nimfa, Ahelojeva hči, druga Alkmeonova žena: O.

5. Oceanova hči in Gerionova mati: Hyg., Serv.

6. Skamandrova hči in Pirantova žena: Hyg.

7. neka plesalka in priležnica: Pers.

callis -is, m in v prozi nav. f

1. stegnè, gonje (pl.), steza, pot čez goro ali skozi gozd: calles silvestres longuinqui Varr., calles inviae L., Cu., timor incessit, ne quas per imminentia iuga calles inveniret L., occulti, secreti calles V., silvestres calles vix singulis pervii Cu., iter callium Cu. hoja skozi sotesko; pesn. stezica mravelj: praedamque... convectant calle angusto (formicae) V., suum servantes... callem O. držeč se svoje stezice.

2. pl. met. pašniki, trate na planinah in v gozdovih: Italiae callīs et pastorum stabula praeoccupare Ci.; calles publicae Varr. državni planinski pašniki, od tod (provincia) silvae callesque Suet. uprava državnih gozdov in planinskih pašnikov, tako tudi: cui (quaestori) provincia... calles invenerat T.

Callisthenēs -is, m (Καλλισϑένης) Kalisten(es), gr. filozof in naravoslovec iz Olinta, Aristotelov nečak; spremljal je Aleksandra Vel. v Azijo ter moral plačati svojo odkritost do njega z nasilno smrtjo: Ci., Cu. idr. Prijatelj Teofrast mu je v spomin napisal knjigo Καλλισϑένωης ἢ περὶ πένϑους: Ci.; ta spis so mnogo uporabljali poznejši filozofi in retorji, tako da ga celo Ci. imenuje vulgare et notum negotium.

Callistō -stūs, dat., acc. in abl. -stō, f (Καλλιστώ „Prelepa“, samogovoreče ime lepe žene) Kalisto (gen. Kaliste), mitološka hči arkadskega kralja Likaona, Dianina lovska tovarišica, Arkadova mati. Ljubosumna Junona jo je spremenila v medvedko, katero je Diana ustrelila, Jupiter pa jo je uvrstil med ozvezdja (Helice, Arctus maior ali Ursa maior Veliki medved, Veliki voz) na nebu: O., Cat., Pr., Hyg., Col.

Calpurnius 3 Kalpurnij(ev), rim. rodovno ime z družinami Pizonov, Bestijev, Bibulov idr. Najbolj znani so:

1. C. Calpurnius Piso Gaj Kalpurnij Pizon, pretor l. 186, potem propretor v Hispaniji, konz. l. 180: L.; po njem se imenuje lex Calpurnia de ambitu: Ci.

2. L. Calp. Piso Frugi Lucij Kalpurnij Pizon Vrli, tr. pl. l. 149, konz. l. 133; po njem lex Calpurnia de repetundis: Ci., Val. Max.

3. L. Calp. Piso, konz. l. 112, Kasijev legat: C.

4. L. Calp. Bestia Lucij Kalpurnij Bestija, tr. pl. l. 121; kot poveljnika v Afriki ga je l. 111 podkupil Jugurta: S.

5. C. Calp. Piso Frugi, Ciceronov zet: Ci.

6. L. Calp. Piso Caesonius Lucij Kalpurnij Pizon Cezonij, konz. l. 58, Ciceronov nasprotnik: Ci., C.; njegova hči Calpurnia je bila Cezarjeva žena: Vell.

7. L. Calp. Bibulus Lucij Kalpurnij Bibul, Brutov pastorek: H.

8. Cn. Calp. Piso Gnej Kalpurnij Pizon, konz. l. 7, namestnik v Siriji l. 17 po Kr., sovražen do Germanika, katerega je baje umoril: Vell., T., Suet. — Kot adj. Calpurnia familia, lex Ci. Od tod Calpurniānus 3 Kalpurnijev, kalpurnijski: equites L. konjeniki pretorja Kalpurnija (gl. pod 1.).

calumnia -ae, f (od glag. calvor, calvī; prim. gr. κηλέω čaram)

1. lokavo (zvito, prikrito) postopanje, sprevračanje prava, zavijanje resnice, odvetniški prijemi, laži in prevare, spletka, spletkarstvo, klevetanje, obrekovanje, zlobna (kriva, slepljiva) obtožba (naspr. fides, veritas): putabat causam calumniae se reperturum Ci., religionis calumnia Ci. lažniva pretveza, inimicorum calumniā Ci., paucorum calumniā S., calumniam coërcere (zakonito kaznovati) Ci., oppressus calumniā Aur., res per calumnias creditae Arn. po obrekljivi govorici; iurare calumniam Sulpicius in Ci. ep. priseči, da se ne toži iz spletkarstva, calumniam in aliquem iurare L. priseči, da se tožba zoper koga ne podaja iz spletkarstva, tako tudi: de calumnia iurare, ius iurandum de calumnia Icti.; nec sine ignominia calumniae relinquere accusationem poterat Ci. ne brez suma, da je bila ovadba lažniva, calumniae condemnari T. zaradi krive obtožbe; od tod met. obsodba in kazen zaradi lažnive obtožbe (spletkarstva): illo iudicio calumniam non effugiet Ci. ne izogne se kazni, ki zadene lažnivega tožnika, ferre calumniam Caelius in Ci. ep. biti proglašen za spletkarja, notatus calumniā Suet.

2. pren. lopovščina, prevara, kovarstvo, sofistično razlaganje: quae maior est calumnia quam venire adulescentulum dicere se senatorem sibi velle adoptare? Ci., ne qua calumnia, ne qua fraus, ne qui dolus adhibeatur Ci., calumniā dicendi tempus eximere Ci. ep. iz kovarstva tako dolgo govoriti, da poteče čas senatove seje, c. timoris Caecina in Ci. ep., nimia contra se c. Q. pretirana strogost v presojanju samega sebe; occ. (pri filozofskih vprašanjih) sofistično zavijanje: Arcesilae c., Academicorum c. Ci., nullam calumniam adhibere Ci.

calumnior -ārī -ātus sum (calumnia) kovariti, spletkariti, resnico zavijati, klevetati, obrekovati, malenkostno (zlobno) presojati, malenkostno grajati, izvreči komu kaj, krivično (ob)tožiti; abs.: calumniandi quaestus Ci., cum aliquid habeat, quod possit criminose dicere, aperte calumniari sciens non videatur Ci., accusator calumniatur Corn., praecipua calumniandi materia L., poena calumniantium Suet., calumniari est falsa crimina intendere Dig.; calumniabar ipse; putabam... Ci. ep. težil sem samega sebe brez potrebe; z acc.: Icti. idr., quod antea te calumniatus sum, indicabo malitiam meam Ci. ep., c. naturam rerum Plin., festinationem alicuius Q., c. se Q. prestrogo o sebi soditi; pesn.: calumniari si quis voluerit, quod adeo res loquantur Ph.; z dat.: non solum filio, sed etiam patri Ambr., deo, de talibus verbis veteri testamento Aug. — Act. soobl. calumniō -āre -āvī: It., Arn.; v pass.: Staberius ap. Prisc.

Calvīnus -ī, m (Calvus) Kalvin, Plešec, priimek pripadnikov raznih rim. rodov. Poseb.

1. T. Veturius Calv. Tit Veturij Kalvin, konz. l. 321, zajet v Kavdijski soteski: L.

2. C. Sextius Calv. Gaj Sekstij Kalvin, ki je kot prokonz. l. 123 ustanovil mesto Aquae Sextiae (zdaj Aix v Franciji): L., Vell.

3. gl. Domitius. — Kot fem. Calvīna -ae Kalvina, neka priležnica: Iuv., Suet.

Calvisius 3 Kalvizij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. C. Calvisius Sabīnus Gaj Kalvizij Sabin, l. 48 Cezarjev legat, l. 39 pretor v stari Afriki: Ci., C.

2. C. Calv. Sabinus, konz. v Tiberijevem v času, tožnik Neronove matere Agripine; naredil je samomor v Kaligulovem času: T.

3. Calv. Sabinus, neki bogatin pri Sen. ph. (morda isti kakor Kalvizij, omenjen pod 2.). —ōOd tod adj. Calvisiānus 3 Kalvizijev: Dig.

calvor, calvī (prim. calumnia) kovariti, spletkariti, izvijati se: Luc. ap. Non., Dig., si calvitur pedemve struit Tab. XII ap. Fest.; z acc. (pre)varati: memet calvor Acc. ap. Non., me calvitur suspicio Pac. ap. Non., sopor manus calvitur Pl. ap. Non.; v pass. pomenu prevaran biti: S. ap. Prisc., sentio... te vocis calvi similitudine Pac. ap. Non. — Soobl. calvō -ere, calvī: Prisc. in calviō -īre: Serv.

calx², calcis, f, redkeje m (sor. z gr. χάλιξ gramoz)

I.

1. apnenec, žgani apnenec, apno (živo in gašeno): calx viva Vitr., c. extincta ali restincta Vitr., c. arenatus Ca., Vitr., calcem coquere Vitr. kuhati, žgati, in eam insulam materiam, calcem, caementa convexit Ci., caementa calce durata L.

2. met. z apnom ali s kredo označeni konec dirkališča, cilj, konec dirkališča (naspr. carceres pregrada, od katere se je začela dirka), nav. preg.: quasi decurso spatio ad carceres a calce revocari Ci., quibuscum e carceribus emissus sit, cum iisdem, ut dicitur, ad calcem pervenire Ci., nunc video calcem Ci., extra calcem, ut dicitur, procurrebat Amm., in clausula et calce Q. ali in calce epistulae, sermonis Hier. na koncu.

— II. kamen: calces per deminutionem appellantur calculi Fest.; occ. igralni kamen, kamenček: alveolus et calces Luc. ap. Prisc., calcem ciere Pl. vleči (v tem pomenu le masc.). — Poznejša soobl. calcēs -is, f: Ven.

Calycadnus -ī, m (Καλύκαδνος) Kalikaden, reka v Kilikiji pri Selevkidi: Plin., Amm.; po njej se imenuje tudi rt ob njenem ustju: L.

Calydōn -ōnis, acc. -ōnem in -ōna, f (Καλυδών) Kalidon, glav. etolsko mesto ob vznožju Arakinta, kjer naj bi bil mitološki Meleagrov (kalidonski) lov: C., V., O. idr. Od tod adj. Calydōnius 3 (Καλυδώνιος) kalidonski = etolski: terra Pac. ap. Varr. = Etolija, heros O. = Meleager, amnis O. = Aheloj, Cal. Tydides O. = Diomed, od tod tudi regna Cal. O. = Diomedovo kraljestvo v Apuliji; subst. Calydōniae -ārum, f Kalidonke: Sen. tr. Kot adj. fem. Calydōnis -idis, acc. -ida kalidonska: O., kot subst. Kalidonka = Deianeira: O.

calyx -ycis, m (gr. χάλυξ; prim. calix) odevalo, od tod

1. cvetlična ali semenska čašica: lilii, rosae Plin.

2. mehkejša lupina sadov: pulvinatus (nucum) c. Plin.

3. voščeni odev, v katerem se hrani sadje: Plin.

4. lupina lupinarjev: Plin.

5. jajčna lupina: ovorum calyces Plin.

6. kalik, neka rastl.: Plin.