Franja

Centobrīga -ae, f Kentobriga, keltibersko mesto v Hispaniji: Val. Max.; od tod preb. Centobrīgēnsēs -ium, m Kentobrižani: Val. Max.

centum, num. cardinale, indecl.

1. sto: centum prope annos leges tenueramus Ci., ratis longa pedes centum L., intra centum annorum spatium L., ter centum (tercentum) equi V., centum et decem complevit annos Ci., numerus centum et decem C.; brez et: centum quattuor centuriae Ci., centum triginta Ci.; centum capita Plin. „stoglava“, rastl. = eryngium.

2. sinekdoha o velikem številu sto in sto, neštevilno, prav mnogo: Q., Suet., centum docta consilia Pl., centum puer artium H. v sto in sto umetnostih izvežban, centum clavibus servari H. = prav skrbno, non mihi si linguae centum sint oraque centum V.

centumvirī -ōrum, m centumviri, sto mož, sodni zbor za zasebno, poseb. varstveno, dedno in lastninsko pravo, sestavljen iz 105 (v ces. dobi iz 180) članov: Ph., Sen. rh., Val. Max., Q., Plin. iun., Suet., vos voluistis de privatis hereditatibus iudicare Ci. Od tod adj. centumvirālis -e centumvirski: iudicium Ci., causa Ci., centumviralem hastam cogere Suet. sklicati sodišče centumvirov.

centuria -ae, f (centum) stoterica, stotnija, centurija

I. voj.

1. sprva stotnija: Varr., eodem tempore et centuriae tres equitum conscriptae sunt L.

2. pozneje centurija = kompanija, sestavljena iz 60 mož = polovica manipla, šestina kohorte, šestdesetina legije: centuria, qui sub uno centurione sunt Varr., milites ex omnibus centuriis deligi iubet C.

— II.

1. centurija, po l. 193 vsak izmed razredov v pet razredov razdeljenih rim. državljanov, ki so glasovali v centurijskih zborih (comitia centuriata): ex iis, qui C milium aeris haberent, LXXX confecit centurias, quadragenas senum et iuniorum L., una centuria praerogativa Ci. ki prva glasuje na centurijskem zboru, ter praetor primus centuris cunctis renuntiatus sum Ci. z glasovi vseh volilnih razredov.

2. poljski okraj (po 200 oralov, kajti C sortes = CC iugera): centuria primum centu iugeribus dicta est, post duplicata retinuit nomen, ut tribus (t.j. tretjina) multiplicatae idem tenent nomen Varr., est in eo agro centuria quae Populiana nominatur Ci., animadvertit in hac ipsa centuria aedificium Ci.

centuriālis -e (centuria) centurijski, stotnijski =

1. k vojaški centuriji spadajoč: vitis Macr. centurionska palica.

2. k državljanski centuriji spadajoč: civis P. F. v kaki centuriji glasujoč.

centuriō -āre -āvī -ātum (centuria) (raz)deliti na stotnije, centurije

1. voj.: cum homines palam conscribi centuriarique vidissem Ci., iuventutem c. L., centuriati pedites coniurabant L. po stotnijah, iuventus Romana equis delapsa se ipsam centuriavit Val. Max. se je bojevala po stotnijah, centurijah (konjeniki so bili razdeljeni v dekurije); abs.: centuriat Capuae Ci.; šalj.: eripiam hodie concubinam militi si centuriati bene sunt maniplares mei Pl. če so dobro urejeni, organizirani.

2. v pt. pf. o rim. ljudstvu po Servijevi razdelitvi: comitia centuriata komicijski zbori, na katerih so po centurijah glasovali o volitvah uradnikov, vojni in miru, glavnih zločinih idr.: comitiis centuriatis Murenam consulem renuntiavi Ci. ali com. cent. legem tulit consul Ci.; od tod (enalaga): lex centuriata Ci. na centurijski zbor v posvetovanje vzeti zakon.

Ceōs, acc. -ō, abl. -ō, f (Κέως) Keos: Ci. ep., Plin., v lat. obl. Cēa: Varr. ap. Plin., V., O., Col., Plin. ali Cīa: L., -ae, f (Κία) Kea, eden znamenitejših Kikladskih otokov, vzhodno od rta Suniona, kjer sta bila rojena pesnika Simonides in Bakhilides. Od tod adj.

1. Cēus 3 (Κεῖος) kejski, s Keje: Simonides Ceus Ci., Camenae H. Simonidove pesmi, neniae H. Simonidove žalostinke (ϑρῆνοι); subst. Cēī -ōrum, m Kejci, preb. Keje: Ci.

2. Cīus 3 (Κεῖος) kijski = Cēus; subst. Cīa -ōrum, n kijska oblačila: Lucr.

cēpa (caepa) -ae, f (prim. gr. καπύω dišim) čebula: Varr. ap. Non., O., Col., Plin. idr. — Soobl. cēpe (caepe) le v nom. in acc. sg. neutr.: H., Pers., Gell. idr.

Cephallēnia, v dor. obl. Cephallānia, -ae, f (Κεφαλληνία) Kefalenija, Kefalanija, največji otok v Jonskem morju (zdaj Kefallinía): L., Mel., Plin., Fl. Od tod preb. Cephallēnēs ali Cephallānēs -um, m Kefalenčani: L., Sil.

cēphēnēs -um, m (gr. κηφῆνες) troti v panju: Plin.

Cēphēnēs -um, m (Κηφῆνες) Kefenci, mitično ljudstvo v Etiopiji: O. Od tod adj. Cēphēnus 3 kefenski: proceres O.

Cēphe͡us -eī in -eos, acc. -ea, m (Κηφεύς) Kefej,

1. Belov sin, kralj v Etiopiji, Kasiopin mož, Andromedin oče, naposled sprejet med zvezde: Ci., O., Hyg., Mel. Od tod
a) adj. Cēphēïus 3 (Κηφήϊος) Kefejev, kefejski: Andromeda O., Pr., virgo (= Andromeda) O., arva O. etiopska. Cēphēus 3 (Κηφῇος) = Cēphēïus: Meroë Pr. etiopska.
b) patronim Cēphēïs -idis, f (Κηφηίς) Kefeida = Andromeda: O. (z voc. Cepheï).

2. neki argonavt: Hyg.

Cēphīsos (Cēphīsus) -ī, m (Κηφισός) Kefiz

1. beotska reka, ki se izliva v Kopajsko jezero: O., Lucan., Plin.; kot rečni bog Narcisov oče: O., Stat. Od tod adj. Cēphīsius 3 (Κηφίσιος) Kefizov, subst. Cēphīsius -iī, m Kefizid = Narcissus: O.; Cēphīsis -idis, f (Κηφισίς) Kefizova, kefiška: undae O.

2. atiška reka zahodno od Aten, pri Munihiji izlivajoča se v Saronski zaliv: O. Od tod adj. Cēphīsias -adis, f (Κηφισιάς) kefiška: ora O. = munihijska, kjer je prebival Prokrust.

cēra -ae, f (gr. κηρός)

1. vosek: Varr. fr., Vitr., Col., Plin. idr., flavam modo pollice ceram mollibat O., ceras excudunt apes V. grade voščene celice, Persae mortuos cerā circumlitos condunt Ci., cerā circumfundere N. z voskom maziliti, fingere e cera Ci. delati podobe iz voska, cerata tabella cerā legitimā Ci. z... voskom prevlečena; vosek za zamaševanje: pices et pingues unguine cerae V., spoliata tegmine cerae rima patet O., aures occludere ceris Amm.

2. met.
a) voščena podoba, voščeno doprsje prednikov v atriju: dispositae per atria cerae O., exornent undique cerae atria Iuv.; prim.: cera illa (imaginarum) S.; kot voščeni kipec pri čaranju: haec ut cera liquescit V.
b) voščena pisalna plošča, voščena tablica: ex illis tabulis cerave recitare L., codicis extrema cera Ci. zadnja stran, quid prima secundo cera velit versu H. kaj stoji v drugi vrsti na prvi strani (namreč ime glavnega dediča), Caerite cerā digni H. (gl. Caere), primae duae cerae Suet. prvi dve strani, cerae ultimae Mart. oporoka. Rimljani so pisali na lesene, z voskom prevlečene tablice in v to voščeno plast začrtavali črke s kovinskim pisalom (stilus).
c) belo lepotilo: Pl., inducta candorem quaerere cera O. (prim. cērūssa).
č) voščeni pečat: cedo ceram et linum Pl., expressa in cera ex anulo imago alicuius Pl., in illo testimonio ceram esse Ci.

cerambus -ī, m (gr. κέραμβος in pogosteje κεράμβυξ) hrošč z dolgimi rožički, najbrž rogač; od tod Cerambus -ī, m Keramb, mitična oseba, spremenjena v hrošča: O.

Ceramīcus¹ (Ceramīcos) -ī, m (Κεραμεικός) Keramik, Lončarski trg v Atenah, z mestnim zidom razdeljen v dva dela; na zunanjem delu je bilo pokopališče: Ci., Plin.

Ceramus -ī, f (Κέραμος) Keram, obmorsko mesto v Kariji: Plin. Po mestu poimenovan je sinus Ceramicus (Κεραμεικός in Κεραμικός) Keramski zaliv: Mel., Plin.

cerastēs -ae, m (gr. κεράστης rogat)

1. rogata kača: Pr., Cels., Lucan., Plin.; v laseh Furij: Stat.; met. kačji strup: incocta cerastis spicula Sil.

2. neki rogati drevesni črv: Plin. — Kot nom. propr. Cerastae -ārum, m Kerasti, Rogatci, mitično rogato ljudstvo na Cipru, spremenjeno v goved: O. (Po nekaterih razlagalcih se je Ciper sam imenoval Κεραστίς Rogati, zaradi mnogih predgorij).

Cerasūs -ūntis, f (Κερασοῦς) Kerazunt, mesto v Pontu: Mel., Plin. idr.

ceraunius 3 (gr. κεραύνιος) h gromu (blisku) spadajoč, gromov, bliskov, od tod

1. rdečkast
a) cer. gemma neki dragulj, neke vrste mačje oko: Plin., Lamp. = subst. ceraunium -iī, n: Cl., M. ali ceraunus -ī, m: Prud., M.
b) cer. vitis: Plin.
c) ceraunia -ae, f rožičevec: Plin.

2. nom. propr.
a) Cerauniī montēs: Mel., Plin., Suet., Fl., pogosteje, zlasti pesn., le subst. Ceraunia -ōrum, n (sc. saxa ali promunturia, Κεραύνικ ὄρη): V., Pr., O., Fl., idr. Keravensko gorovje, pravzaprav Gromovne ali Bliskove višave na epirskem obrežju, tako imenovane zaradi pogostih viharjev in neviht (prim. Acroceraunia pri Acroceraunium).
b) Ceraunius (mōns): Plin., M. ali montēs Ceraunī: Mel., Plin. Keravensko pogorje, severovzhodni del Kavkaza, tudi cel Kavkaz.
c) Ceraunius saltus Keravensko gozdnato pogorje v Libiji: Mel.