Franja

Burdigala -ae, f Burdigala, prastaro mesto Biturigov Viviskov v Akvitaniji, rojstni kraj pesnika Avzonija (zdaj Bordeaux): Mart., Eutr., Aus., Amm. Od tod adj. Burdigalēnsis -e burdigalski, iz Burdigale: discipulus Sid.

Bursaōnēnsēs -ium, m Burzaonci, mestna občina v tarakonski Hispaniji: Plin. — Soobl. Bursavōnēnsēs -ium, m Burzavonci: Auct. b. Hisp. in Bursaōnēs -um, m Burzaonci: L. fr.

būstum -ī, n (ūrere; kakor bustar po napačni razstavi glag. ambūrere, combūrere v am-būrere, com-būrere nastala oblika)

1. prostor, kjer so mrliče sežigali in pokopavali, mrtvaško sežigališče: Stat., horrifico cinefactus busto Lucr.; semiusta busta V. napol zgorele grmade; met. sežgano truplo, sežgan mrlič: egena sepulcri busta iacēre reor Stat.; pren.
a) (o razdejanem mestu) prazno pogorišče: Plin.
b) žgališče na žrtveniku: tura in bustum arae iacere Hier.

2. sinekdoha gomila, grob, grobišče, nagrobnik, nagrobni spomenik: Pl., Sen. tr., Suet., excelso coacervatum aggere bustum Cat., ingens... terreno ex aggere bustum V., exiguum bustum Pr., hostilia busta piare O., bustum violare Ci., Lucan., alicuius busto insultare H., incīdere aliquid in busto Ci., Busta (busta) Gallica L. ali Ad Busta Gallica Varr. Galska grobišča, Ob galskih grobiščih, kraj v Rimu, kjer je dal Kamil pobite Galce sežgati in pokopati; pesn. o želodcu živali, ki žre žive ljudi, živi grob: viva videns vivo sepeliri viscera busto Lucr. živo telo v živem grobu; pren. grob = pogubišče, kraj, kjer se kaj pogubi, ali poguba, t.j. oseba, ki kaj pogubi, pogubitelj: cui templum illud (Castoris) fuit... bustum legum omnium ac religionum Ci., quotiens... civilia (= civium) busta Philippos... canerem Pr., tu (Piso), bustum rei publicae Ci., bustum miserabile nati O. (o Tereju, ki je zaužil lastnega sina).

Būthrōtum -ī, n (Βουϑρωτόν) Butrot, primorsko mesto v Epiru nasproti Krfa (zdaj Butrintit v Albaniji): Ci. ep., C., V. idr. — Soobl. Būthrōtos -ī, f (Βουϑρωτός) Butrot: O. — Od tod adj. Būthrōtius 3 (Βουϑρώτιος) butrotski, butroški: ager, causa Ci. ep.; subst. Būthrōtiī -ōrum, m Butrotčani, preb. Butrota: Ci. ep.

Būtos -ī, f (Βοῦτος) But, glav. mesto okraja Ptenethu v spodnjem Egiptu ob sebenitskem Nilovem ustju s slavnim Latoninin svetiščem in preročiščem: Plin. Od tod adj. Būticus 3 (Βουτικός) butski: linum Plin.

Butuntum (Butuntīnum) -ī, n Butunt, Butuntin, mesto v Kalabriji (zdaj Bitonto); od tod preb. Butuntīnēnsēs -ium, m Butuntčani, Butuntinci: Plin.

Buxentum -ī, n (iz gr. acc. Πυξόεντα: Πυξοῦς „zelenikovit“) Buksent, mesto v Lukaniji, ki so ga ustanovili Mesenci, pozneje rim. naselbina (zdaj Policastro Bussentino): L., Vell. idr. Od tod adj. Buxentius 3 buksentski: pubes Sil.

buxus -ī, f in buxum -ī, n (iz gr. πύξος) zelenika: Enn. fr. (z obl. buxum), Plin. (z obema obl.), iuvat undantem buxo spectare Cytorum V., buxus virens perpetuo O., densae foliis buxi O., Idaea buxus Val. Fl., Stat., multiformis, gradata Plin. iun.

2. met.
a) zelenikovina: torno rasile buxum V., ora buxo pallidiora O.
b) različni izdelki iz zelenikovine: piščal, svirka; v obl. buxum: Sen. tr., aëra... inflati complevit murmure buxi O., cava buxa Pr., inspirata buxa Stat.; v obl. buxus: tympana vos buxusque vocat Berecynthia V., longo foramine buxus O. (prim.: multifori tibia buxi O.), plurima buxus Stat.; vrtavka: volubile buxum V., buxum torquere flagello Pers; glavnik: crines depectere buxo O., caput intactum buxo Iuv.; pisalna deščica: Prud., vulgari buxo sordida cera fuit Pr.

Byblis -idis, acc. -ida, f (Βυβλίς) Biblida,

1. mitološka Miletova hči, ki se je zaljubila v svojega brata Kavna in se utopljena v solzah spremenila v izvir (ali se obesila): O., Hyg.

2. otok v Egejskem morju, tudi Melos: Plin.

Byrsa -ae, f (Βύρσα, iz sir. bîrtha grad) Birza, utrjen grad v Kartagini: L., V. Od tod adj. Byrsicus 3 birški, pesn. = kartažanski: tecta Sid.

C, c, tretja črka lat. abecede; sprva je označevala soglasnika k in g in je ustrezala gr. gami (Γ, γ). Pismenka G je bila šele ok. l. 234 sprejeta v lat. abecedo. Kot kratica:

1. C. = Gaius in = Gaia.

2. C. na sodniških glasovnicah = condemno obsojam; od tod littera tristis Ci.

3. C. na napisih = centuria, centurio, civis, cohors, collegium, colonia, coniunx idr.: C. R. = civis Romanus.

4. C kot znak za število = centum.

Cabīra -ōrum, n (τὰ Κάβειρα) Kabire, mesto v Pontu, ena izmed Mitridatovih prestolnic: Aur., Eutr.

Cabīrus -ī, m Kabir: Ci., Lact., nav. pl. Cabīrī -ōrum, m (Κάβειροι) Kabiri, semit.-gr. božanstva nepojasnjenega pomena, sprva čaščeni v Tebah kot bogovi zemeljske plodnosti, pozneje na sredozemskih otokih kot dobrotvorna bitja, podobna Dioskuroma: Acc. ap. Varr. (z gen. pl. Cabirûm).

caccabāceus 3 (caccabus) ponvičen, kozičen: panis Aug. ponvičnik, v ponvi pečen kruh, motus Tetr. kakor tekočina, ki se kuha v ponvi.

caccabus -ī, m (gr. κάκκαβος) ponev, kozica, plitev kotliček, v katerem se je peklo in cvrlo: Varr., Stat., Col., Plin., Plin. Val., Dig., Vulg.

cacemphaton (cacenphaton) -ī, n (gr. κακέμφατον) izraz z dvoumnim, nespodobnim stranskim pomenom, dvoumen izraz: Prisc., Serv., Isid.; v gr. pisavi: Q.

cachinnus -ī, m (cachinnāre) hohot(anje), hahljanje, krohot(anje), divji (hrzav) smeh: Luc. (tudi cacīnus), Lucr., Lamp., Hier., cachinnos commovere Ci. k smehu pripraviti, cachinnum tollere C., H. ali edere Suet. ali extollere Ap. zakrohotati se, divji smeh zagnati, effundi in cachinnos Suet. ali effundi in clarum cachinnum Ap. spustiti se v divji smeh; pesn.: leni resonant plangore cachinni (undarum) Cat. glasno pljuskanje.

cacosyntheton -ī, n (gr. κακοσύνϑετον) ret. napačna zveza besed: Luc. in pozni slovničarji, v gr. pisavi: Q.

cacozēlia -ae, f (gr. κακοζηλία) napačen, neroden posnetek dobrih zgledov (v stilistiki), slepo posnemanje: Sen. rh., Q.

Cadmus -ī, m (Κάδμος = vzhodnik, iz hebr. kadema = jutrova dežela) Kadem,

1. samogovoreče ime fen. priseljencev v Beotiji; poseb. Kadem, mitološki sin fen. kralja Agenorja, ki je med iskanjem svoje sestre Evrope prišel v Beotijo in tam ust. Kadmejo; s seboj je prinesel fen. črkopis, iznašel topljenje rude in se nazadnje spremenil v kačo: Ci., H., O. idr.; Cadmi soror O. = Evropa kot del sveta, Cadmi nigellae filiae ali Cadmi filiolae atricolores Aus. (o Kadmovih črkah). Od tod adj.
a) Cadmēus 3 (Καδμεῖος) Kadmov, kademski: Thebae Pr. ker jih je ust. Kadem, mater (= Agaue Agava, Kadmova hči) Tib., Sen. tr., cistae Sen. tr. bakhovski (ker je Bakh Semelin sin, torej Kadmov vnuk); pesn. = α) tebanski: Dirce Lucan., iuventus Stat. β) feniški (ker je bil Kadem Feničan): Tyros Pr.; od tod γ) kartažanski: genus, manus, stirps Sil. Subst. Cadmēa -ae, f (sc. arx) Kadmeja, trdnjava v Tebah, ki jo je dal zgraditi Kadem: N.
b) Cadmēius 3 (Καδμήϊος) Kadmov, kademski: Ino Sen. tr., genetrix (= Agaue) Stat., heros (= Tebanec Polynices) Stat., seges Val. Fl. zmajevi zobje, ki jih je posejal Kadem.
c) pesn. Cadmēis -idis ali -idos, acc. -ida, f (Καδμηΐς) kademska, Kadmova, tebanska: arx, domus, matres O.; subst. Kadmovka, Kadmova hči = Semele ali Ino O. = Agaue Ps.-V. (Cul.) = Agaue, Ino in Autonoe Sen. tr. — Subst. Cadmogena -ae, f (Cadmus in genere = gīgnere) Kadmova rojenka (hči): Semela Acc. fr.

2. Kadem iz Mileta, logograf in eden prvih gr. prozaikov (malo pred perz. vojnami): Plin.

3. kruti rabelj v Horacijevem času: cives tradere Cadmo H.

4. karsko gorovje: Plin.