Franja

pūpillāris -e (pūpillus) siroten, sirotin(ski), varovanski, varovančev, nedoraslemu namenjen: pecuniae L. denar varovancev, otročji denar, „dečinski penezi“, actiones Q., aetas Suet. doba nedoraslosti, nedoraslost, testamentum pupillare ali tabulae pupillares Icti. oporoka, narejena za nedoraslega, očetovski oblasti oporočnika podvrženega otroka v primeru, ko bi ta otrok umrl nedorasel, substitutio pupillaris Icti. postavitev dediča za primer, ko bi varovanec umrl nedorasel; tako tudi adv. pūpillāriter substituere aliquem Icti. postaviti koga za dediča v primeru, ko bi sin ali kak drug dedič umrl v času svoje nedoraslosti.

puppis -is, acc. -im, redko -em, abl. -ī, redko -e, f (etim. nedognana beseda)

1. ladijski krn (krm), krma (naspr. prōra): navem convertere ad puppim Ci., puppes vertere N. krme obrniti = (z)bežati (z ladjami), prosequitur surgens a puppi (od zadaj) ventus euntīs V.; s krmo, v kateri je bilo krmilo, so pristajali, da je bilo pozneje lažje odpluti; od tod: stant litore puppes V., Colchos advertere puppim O. pristati ob bregu Kolhide; pren. o državnih voditeljih in vladarjih: sedebamus in puppi et clavum tenebamus Ci. ep. sedel sem na krmi ob krmilu = uravnaval (usmerjal, vodil) sem državo, vladal sem državi, quam ob rem conscende nobiscum, et quidem ad puppim Ci. ep. stopi na državno ladjo, in sicer na krmo = kot krmar, kot vladar; metaf. šalj. hrbet: puppis pereunda est probe Pl. = šlo mi bo za kožo, stalo me bo kože na hrbtu.

2. sinekdoha ladja: Lucan., Cl. idr., puppes tuae V., inter mille rates tua sit millesima puppis O., puppes pictae H.; kot ozvezdje: Ci. (Arat.).

pūrgō -āre -āvī -ātum (sinkop. iz pūrigō, zloženke iz pūrus in agere; prim. pūrus)

1. čistiti, očistiti (očiščevati), (o)čediti, očediti (očejati), (o)snažiti, trebiti, iztrebiti (iztrebljati), otrebiti (otrebljati): Petr., Aug., Icti. idr., cloacam Ulp. (Dig.), Augiae regis bobile Hyg. skidati gnoj iz Avgijevega volovnjaka, oleam … a foliis et stercore Ca., ligonibus arva O., falcibus locum Ci. (o)čistiti plevela, (iz)trebiti, odstraniti (odstranjevati) plevel, cultello ungues H., pisces Ter. ali viperam Plin. (iz)trebiti, prunum Plin. (iz)koščičiti, muribus domum Ph., purgor in amni Sil. kopam se, nubes se purgat in aethera V. se razpusti, se razblini, se razprši; pren.: educ tuos, purga urbem Ci. (sc. hudobnežev), exercitum missionibus (z odpusti) turbulentorum hominum L., amplissimos ordines … veteri neglegentiā Suet., purgata auris H. izčiščeno = (svarilu) odprto, pripravljeno za posluh (poslušanje); occ.
a) čisteč (snažeč) odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): rudera Suet., stercus Hyg. skidati, stercus ab aede Vestae Fest. (prim. pūrgāmen), sordes Cl., pituitas Plin.; pren.: metum doloris Q.
b) (čisteč) (z)ravnati, poravna(va)ti, zravna(va)ti, (u)gladiti, (i)zgladiti ((i)zglajevati): viam Ulp. (Dig.); pren.: rationem Suet. na čisto spraviti, poravna(va)ti, (po)plač(ev)ati.
c) kot medic. t.t. α) čistiti, očistiti (očiščevati), izp(i)rati: vulnus Cels., adustum locum aerugine et melle Cels., purgatus illius morbi H. ozdravljen one bolezni. β) čistiti, očistiti (očiščevati), izčistiti (izčiščevati), dristiti, pospešiti (pospeševati) čiščenje, izločanje: quid radix ad purgandum possit Ci. kako čistilno (očiščevalno) moč ima, purgare se Cels., purgor bilem H. ki se očiščujem žolča (kot vzroka bolezni), ki si čistim žolč.

2. metaf.
a) nabožno, versko, obredno očistiti (očiščevati), oprati greha, poravna(va)ti, popraviti (popravljati), (iz)brisati, razgrešiti (razgreševati), spraviti (spravljati) koga s kom: Tib., Sil. idr., populos, nefas O., domum Plin., crimen gladio Lucan., malum facinus forti facinore L.
b) očistiti (očiščevati) = opravičiti (opravičevati) (se), izgovoriti (izgovarjati) se, zagovoriti (zagovarjati) (se) pred kom, upravičiti (upravičevati): purgare se alicui Pl., L., Cu. idr. opravičiti (opravičevati) se komu, legatos sui purgandi causā mittunt C. da bi se oprali, si sibi purgati esse vellent C., purgare aliquem de luxuriā Ci. očistiti koga očitka razkošnosti (razsipnosti), purgare se de (zaradi) aliquā re Ci., aliquem crimine T., Sil. oprostiti, veteri purgatus ab irā Sil.; z gen. (le pri L.): oratores purgantes civitatem omnis facti dictique hostilis L. zagovarjajoči državljane pred očitkom, da je bilo storjenega ali rečenega kaj sovražnega; s stvarnim obj.: Ter., facinus Cu., culpam L., crimen, crimina Ci., L. odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), ovreči, innocentiam suam L. zagovarjati se glede na svojo nedolžnost, Tiberii dedecora Eutr.; se purgare s quod (da): at purgaret se, quod id tempus venisset L.; purgare z ACI ali odvisnim vprašalnim stavkom v svoje opravičilo reči, povedati, navesti (navajati): purgare non auctos eos a se L., purget miles, cur vicerit hostem Sil. — Od tod adj. pt. pf. pūrgātus 3, adv. -ē

1. očiščen, čist: somnia pituitā purgatissima Pers., a quibus sordibus quanto est quis purgatior Aug., enucleate dicitur purgate, exquisite Non., purgatioris auri vena M.

2. metaf.
a) čist: purgatiora vota Aug., purgatissima ecclesia, purgatissima pietas Aug.
b) opravičen: ita fiduciā quam argumentis purgatiores dimittuntur S. fr.

Opomba: Prvotna obl. pūrigō: Varr. in (po starejših izdajah) Pl.

purpurissum -ī, n (izpos. πορφυρίζον) neka temna škrlatna barva za rdečenje: Plin.; poseb. za ličenje in lepotičenje obraza: Hier., Tert., tum tu igitur cedo purpurissum Pl., inlino cretam cerussam purpurissum Naev. ap. Non., cedo purpurissum! Afr. ap. Non.; metaf.: quid in orationibus meis novicium, quid crispulum, quid fuscum, quid purpurisso litum aut [t]umi[dum aut] pollutum? Fr. — Soobl. purpurissus -ī, m: Hier.

putātiō -ōnis, f (putāre)

1. obrezovanje (obrezavanje), obsekavanje (dreves), kleščenje, redčenje: arborum Varr., arborum ac vitium Ci., putationem facere Plin.; v pl.: tot species insitionum, tot putationum Col., putationes insitionesque vineti Col., putationes arborum Arn.

2. metaf.
a) račun(anje): unus pari numero institutus universam putationem imparem fecit Macr.
b) mnenje: Eccl.
c) zmotno smatranje (imetje, štetje) npr. hišnega sina za hišnega očeta, zamenjava(nje): personae Paul. (Dig.).

puteal -ālis, n (subst. adj. puteālis -e; puteus)

1. marmornat, večinoma okrogel rob vodnjaka, marmornata, večinoma okrogla ograja vodnjaka: putealia sigillata duo Ci. ep.

2. metaf. nepokrito, vodnjaški ograji podobno zidišče (malo svetišče), putéal. Kraj, kamor je strela udarila, je bil za Rimljane svet; pontifex ga je posvetil, od strele razrito zemljo so poravnali, zaklali ovco (bidens, prim. bidental) ter kraj ogradili. Tak puteal je bil npr. na Forumu blizu rimske borze: H., O., Pers. idr., puteali et faeneratoribus inflatus Ci.; pod tem putealom, ki ga je obnovil neki Skribonij Libo(n) (od tod puteal Libonis H. ali puteal Scribonianum Fest.), je bil zakopan znameniti nož avgurja Ata Navija: Ci.

puteus -eī, m (= izkopana jama, zgradba, sor. s putāre obrez(ov)ati, pavīre)

1. jama, jarek: Varr., in solido puteum demittere V. izkopati jamo; occ.
a) rudniška jama, (rudniško) okno, jašek, predih, rov(ica): Plin.
b) zračilni jašek, preduh, oddušnik, zračna odprtina: Vitr.

2. vodnjak, kladez, (na)kapníca, vodnica, (suha) jama (kotanja, rupa): Varr., Plin., Plin. iun., Auct. B. Alx., Ap., G. idr., puteum fodere Pl. ali effodere Col., puteum vitare patentem H., putei iuges Ci. ali perennes H., Ci., V. vrelci, studenci; preg.: aeque est enim ac si in puteum (v vodo = stran) conicias Petr., nunc haec res ad summum puteum geritur Pl. se suče ob robu vodnjaka = je v veliki nevarnosti.

3. podzemeljska ječa, temnica za sužnje: Pl., Col.

putō -āre -āvī -ātum (putus čist; prim. purus)

1. čistiti, očistiti (očiščati, očiščevati), (o)čediti, (o)snažiti: vellus Varr., lunam Tit. ap. Non., tracta (sc. licia) de niveo vellere dente putat Tib., putare dolia Ca., aurum putatum P. F.; occ. kot hort. t.t. (drevje, trte) trebiti, otrebiti (otrebljati), obrezati (obrezovati, obrezavati), obsekati (obsekovati, obsekavati), (o)klestiti: Col., Gell., Iust., Don., Ambr. idr., putum est purum, unde putare vites dicimus Fest., arbores Ca., vites, vitem putando fingere V.

2. metaf.
a) (račun) na čisto da(ja)ti (spraviti, spravljati), poravna(va)ti, (na)računati, poračunati (poračunavati), obračunati (obračunavati), izračunati (izračunavati), preračunati (preračunavati), urediti (urejati) račun(e): Pl., Afr. fr., Macr., Gell. idr., antiqui purum putum dixerunt: ideo ratio putari dicitur Varr., rationes Ca., vilicus rationem cum domino crebro putet Ca., rationes putare cum publicanis Ci. obračuna(va)ti, urediti (urejati) račune; occ. duševno, v duhu (pre)računati = preudariti (preudarjati), premisliti (premišljati, premišljevati), razmisliti (razmišljati, razmišljevati): Pl. idr., multa suo cum corde V., constitit multa putans (sc. Aeneas) V., illud debes putare z ACI: Ci.
b) (v)šteti, (za)računati, v poštev vzeti (jemati), upoštevati, v ceno vračuna(va)ti: colliciares … pro binis putabuntur Ca., si denariis quadringentis Cupidinem putasset Ci.; od tod sploh (po notranji vrednosti) (o)ceniti (ocenjevati), čislati, imeti, šteti za kaj: tyrannis magnarum opum putabatur N. tiranija (samodrštvo, samosilništvo) se je štela za zelo mogočno; z gen. pretii: tanti (toliko) putat conubia nostra O., honores si magni (visoko) non putemus Ci., putare commoda parvi (malo) Cat., pluris (več, više) putare quod utile est, quam quod honestum Ci., divitias minimi (prav (zelo) malo, najmanj) putare Ci., auspicia, populi iudicium nihili putare Ci. za nič šteti; s pro: leges pro nihilo, damnationem pro praeturā Ci.; s praep. in z abl.: Ter. idr., aliquem in hominum numero putare Ci. imeti za človeka, šteti med ljudi, imperatorem in aliquo numero Ci. nekoliko šteti = nekoliko čislati, imeti nekoliko v čislih, aliquid in expetendis rebus Ci. šteti med … , maximum bonum in celeritate putabat S.; s supra z acc.: ratio, quae supra hominem putatum est Ci.; večinoma s predik. acc., v pass. z dvojnim nom.: Ter., H., Eutr. idr., nullius pepercit uitae, quem eius insidiatorem putaret N., nihil rectum putabant N., putare hominem prae se neminem, se solum beatum, se solum potentem Ci., quae apud illos turpia putantur N. velja za sramot(n)o, ea regio putabatur locupletissima N. je veljala za posebej bogato; z inf. kot obj.: leporem gustare fas non putant C. imajo (štejejo) za nedovoljeno, praeesse agro colendo flagitium putas Ci. kmetovanje ti je sramota, kmetovanje šteješ za sramoto.
c) meniti, misliti, soditi, smatrati, misli (mnenja) biti; nav. z ACI, v pass. z NCI: Ter., Iuv. idr., putant id esse certissimum Ci., nullos omnino esse (sc. deos) putare Ci., te reum fore putas Ci., Apronium absolutum iri putabat Ci., prudens esse in iure civili putabatur Ci., cuius (sc. solis) lumine conlustrari putatur (sc. luna) Ci.; pogosto brez esse: S., H. idr., tempus transmittendum putavi Ci., etiam iniquo loco dimicandum putare C., neque satis causae putamus C. nimamo za (ne zdi se nam) dovolj tehtno, facta puta (imej, štej za storjeno), quaecumque iubes O., dictum puta Ter., putare deos Ci. verovati v bogove; pesn. včasih brez acc.: stare putes O. človek bi mislil, bi utegnil misliti, sensisse putares O. človek bi bil mislil, bi bil utegnil misliti, acies mea (moje oči) videt aut videre putat O.; v opisni konjugaciji brezos.: anne putandum est ((ali) je verjetno) animas ire ad caelum? V.; pogosto pri Ci. pleonast. (torej glag. ni treba sloveniti): coniecturā perspicite, quantum id bellum factum putetis; pri istem piscu včasih elipt.: insula et Cappadociae regnum de me loquentur; puto enim regem Deiotarum (sc. de me locuturum esse) Ci. ep.; abs.: recte putas Ter., non putaram Ci.; kot vrinjeni stavek puto, ut puto: cuius modi velim, puto, quaeris Caelius ap. Ci. ep., non, puto, repudiabis Vatinius ap. Ci. ep., hunc unum excipio, ut puto pudenter Cat.; vrinjeni stavek je včasih postavljen na čelo: puto, inter me teque convenit Sen. ph., ut puto, non poteris ipsa referre vicem O.; iron.: at, puto … O., puto, licuit Suet. — Od tod imper. pută kot adv. (= „vzemi“, „misli si“ =) vzemimo, recimo, na primer (naprimer), namreč: Dig., Cels. idr., „Quinte“ puta aut „Publi“ H., hoc, puta, non iustum est Pers.; tako tudi ut puta kakor (kot) na primer (npr.): ut puta in fronte Cels., ut puta funis, frumentum, navis Sen. ph.

Pyrr(h)a -ae, f (Πύῤῥα) Píra

1. Epimetejeva hči, Devkalionova soproga: H., O., Sen. tr., Hyg.

2. ime v dekle preoblečenega Ahila: Hyg., Sid.

3. mesto na Lezbosu s pristaniščem (zdaj Kalloni): Plin., Mel. L. — Od tod adj.
a) Pyrrhaeus 3 (Πυῤῥαῖος) α) Pírin, pírski, pirájski: saxa Stat. ki sta jih za seboj metala Pira in Devkalion. β) pírski, k mestu Píra sodeč: nemus Plin.
b) Pyrrhias -adis, f (Πυῤῥιάς) pírska, iz Pire (na Lezbosu) izhajajoča (izvirajoča, prihajajoča): nec me Pyrrhiades Methymniadesve puellae, nec me Lesbiadum cetera turba iuvant O.

Pȳthagorās -ae, acc. -am in -ān, m (Πυϑαγόρας) Pitágora, grški filozof z otoka Samos, ki se je, potem ko je prepotoval Egipt in Grčijo, okrog l. 540 naselil v Spodnji Italiji (v Krotonu in Metapontu) ter tam ustanovil filozofsko šolo, ki je po njem nosila tudi ime: L., Ci., Mart., Ap. idr. Kot začetnik nauka o preseljevanju (metempsihozi) duš je trdil, da je živel že za časa trojanske vojne v podobi Evforba (Euphorbus, Εὔφορβος); od tod Pythagoras renatus H. in Panthoides (gl. Panthoidēs) H., littera Pythagorae Pers., Lact. črka Y (gr. υ, Υ), s katero je Pitagora baje primerjal različni življenjski poti čednosti (kreposti) in pregrešnosti = bivium Pythagorae Aus. — Od tod adj.

1. Pȳthagorēus (Pȳthagorīus) (Πυϑαγόρειος) Pitágorov, pitágorski, pitagoréjski: brassica Ca., dogma Lab. ap. Prisc., somnia H., pavo Pers. (Enij je namreč v svojih pesmih omenil, da je v sanjah izvedel, da se je Homerjeva duša preselila v pava in potem prešla v njega (Enija) samega), mos Plin.; subst. Pȳthagorēus (Pȳthagorīus) -ēī, m Pitágorov učenec (naslednik, slednik, privrženec, pristaš), pitágorovec, pitagoréjec: Varr., Ci.

2. Pȳthagoricus 3 (Πυϑαγορικός) Pitágorov, pitágorski, pitagoréjski: libri L., philosophia Plin., schola Sen. ph., disciplina Boet.; subst. Pȳthagoricus -ī, m Pitágorov učenec (naslednik, slednik, privrženec, pristaš), pitágorovec, pitagoréjec: Sen. ph.; v pl.: Lact., Hier., Ambr., Boet.

pȳtisma -atis, n (gr. πύτισμα) izpljunek, izpljuvek vina = skozi ustnice za pokušnjo izpljunjeno vino: ita conviviis eorum et, quod poculis et pytismatis effunditur Vitr., ille fruatur vocibus obscenis omnique libidinis arte qui Lacedaemonium pytismate lubricat orbem Iuv. (s heterocl. abl. pytismatis).

pyxis -idis, acc. pl. -idas, f (gr. πυξίς)

1. doza, puša, puš(č)ica, škatlica, skrinjica za zdravila, mazila idr., pravzaprav iz zelenikovine (pušpanovega lesa), pa tudi iz drugega lesa, pločevine, železa, zlata idr.: Sen. rh., Petr., Stat., Mart. Iuv. idr., pyxis veneni Ci., pyxidas invenies et rerum mille colores O., non tamen expositas mensā deprendat amator pyxidas O., stannea, plumbea Plin., aurea Suet., argentea Sen. ph.

2. metaf. pyxis ferrea neko pušici podobno železno orodje, železni kijec za phanje v možnarju: primori inest pyxis ferrea Plin.

quadrāns -antis, gen. pl. -antum, m (pt. pr. glag. quadrāre)

1. četrti del, četrtin(k)a (dvanajstdelne celote), kvádrans (kvadránt): operae Col., diei noctisque Plin., creditoribus quadrantem solvi Vell. četrtino dolga; o četrtini dediščine: aliquem heredem ex quadrante instituere Suet., quadrante heres scriptus Icti., Saturninus, qui nos reliquit heredes, quadrantem rei publicae nostrae … dedit Plin. iun.

2. kot novec četrt(ina) asa (= 3 uncije; zato se je quadrans prej imenoval triuncius), trojak: Varr., Plin., Iuv., Mart., Fest., P. F., in consulis funere plebes quadrantes iactasse fertur L.; kot običajna cena v kopališču, kopelnina (kopališčnina): Sen. ph., Ambr., quadrante lavari H., Iuv. „za trojak“; označujoč kakršen koli drobiž, „belìč“: Iuv., Petr., minus locuples uno quadrante H., quadrans mihi nullus est in arcā Mart.

3. kot mera, in sicer
a) poljska oz. površinska = četrt orala: pars quarta pedes septem milia et ducentos, hoc est quadrans Col.
b) dolžinska = četrt čevlja: Ca., Pygmaeos … non longiores esse quam pedes duo et quadrantem Gell.
c) tekočinska in prostorninska = četrt sekstarija = trije „cyathi“: Varr., Plin., vini quadrantem sumere Cels., quadrantem duplicare Mart. = sex cyathos facere.
d) obrestna = četrt odstotka na mesec: quadrantes usurae Icti.
e) kot utež = četrt funta = 3 uncije: Col., mittebas libram, quadrantem … mittis Mart.; pogosto v zvezi s pondo: Ca., quadrans pondo bacarum Plin., amomi pondo quadrans Col.

quadrī-duum (napačno quat(t)rīduum) -ī, n (quattuor in diēs; prim. bīduum, tvorjeno različno po prī-, postrī-diē) štiridnevje, štirje dnevi, doba štirih dni: hoc triduo aut quadriduo Pl., in quadriduo Pl., triduum aut quadriduum post Ca., post quadriduum Vell., post triduum vel quadriduum Hier., iustitium, quod quadriduum fuit L., ne plus quadriduum in sole siveris Ca., quadriduum per vastas solitudines absumptum est Cu., quatridui navigatio Plin., intra quadriduum Val. Max., iter quatridui Front., quadridui causā Ci. za štiridnevno rabo, respondit triduo illum aut summum quadriduo esse periturum L., in eisdem castris quadriduo moratus S., quadriduo, quo haec gesta sunt Ci. štiri dni potem, ko se je to zgodilo.

quadri-rēmis -e (quattuor in rēmus) štiriveseln, četveroveseln: machina Paul. Nol., quadriremis navis L. ali samo subst. quadrirēmis -is, f (sc. navis): Ci., C., L., Plin. (ladja) četveroveselnica, četveroveslača, štiriveslača, kvadriréma, opremljena s štirimi vrstami klopi za veslače.

quadrō -āre -āvī -ātum (quadrus)

1. trans. narediti (delati) kaj štirikotno (štirioglato, na štiri ogle): abies atque pōpulus ad unguem quadrantur (se obsekavata) Col., metaf. kako stvar somerno (skladno) uravna(va)ti, prav dovršiti (dovrševati), dopolniti (dopolnjevati): quadrandae orationis industria Ci. iskanje skladnega (umerjenega) zaključka za govor, pars quadrat acervum H. dopolnjuje = vzpostavlja polno število (4000 talentov).

2. intr. biti štirioglat, sestavljati (tvoriti) štirikotnik, zlagati se v štirikotnik: omnis in unguem arboribus positis secto via limine quadret V. (gl. quīncūnx); metaf. skladati se, stikati se, prilegati se, ujemati se, spodobiti se, pristajati (pristovati): opus est scire, quod quoque loco verbum maxime quadret Q., coniunctio quadrat Ci., omnia in istam (sc. mulierem) quadrare apte videntur Ci. se ji prilega (namreč Klodiji; gl. pod quadrantārius), quoniam tibi ita quadrat Ci. je zate prikladno, quo modo sexcenta eodem modo quadrarint Ci. — Od tod

I. pt. pr. quadrāns -antis, m (gl. quadrāns). —

II. pt. pf. quadrātus 3

1. razčetverjen, štirikoten, štiriogeln, štirioglat, četverokoten, četveroogeln, četverooglat, kvadraten: turris Lucr., pes Q., Plin., Col. kvadratni čevelj, figura Plin. štiriogelnik, kvadrat (štirjak), saxum (kolekt.) L., Plin. iun. idr. ali lapis (kolekt.) Varr. ap. Plin., Sen. ph. kvadratni kamni, kvadri, later (kolekt.) Varr. fr., littera Petr. velika črka (začetnica), sestavljena iz štirioglatih črt, numerus Gell. kvadratno število, versus quadratus Gell. ali versus quadrato numero factus Gell. tetrámeter (četveromer), osmero- ali sedmeročlen verz, ker ima po gr. načinu štiri člene (tj. osem lat.), Roma Enn. ap. Fest. (po zgledu etruščanskih mest) v obliki štirikotnika zidani (stari) Rim, pallium Petr. na štiri vogle (škrice, roglje), regula C. štirioglata letev (latva), agmen Varr. ap. Serv., Ci., S., L., Hirt., Cu., Tib., Sen. ph. ali exercitus Ca. ap. Non. v obliki vzporednika (paralelograma), tj. v bojni razporeditvi korakajoča vojska; occ. (po postavi) someren, skladen, čokat, srednje postave (naspr. gracilis, obesus): corpus Cels., boves, oves, canis, verres, gallinae Col., statura Suet. srednja postava, signa Plin.

2. metaf. (o govoru) dobro strnjen, lepo (skladno, umerjeno) sestavljen, skladen, umerjen, jedrnat: lēvis et quadrata compositio (sc. verborum) Q., quod ex illis conficitur, aut quadratum aut solutum erit Q., facile est, ubi omnia quadrata currunt Petr. če vse teče v tako lepem redu. — Od tod subst.

1. quadrātum -ī, n
a) štirikotnik, štiriogelnik, četverokotnik, četveroogelnik, kvadrat, štirjak: Q., dimensio quadrati Ci., in quadratum Plin. ali per quadrata Col. na štirikotnik, mutat quadrata rotundis H.
b) kot astr. t.t. kvadratni položaj planetov (premičnic): ea … illi (= astrologi) … quadrata nominant Ci., in quadrato solis dividua est (sc. luna) Plin.

2. quadrātus -ī, m = quadrātum -ī, n: Cass.

quadru-pēs (ali quadri-pēs) -pedis (quattuor in pēs) po (vseh) štirih nogah hodeč, na štirih nogah stoječ

1. skokoma (v skok, skakljaje, skakljajoč, poskakujoč) dirjajoč (jezdeč): eques (po nekaterih izdajah ecus) Enn. ap. Gell.; metaf.: quadrupedi cursu Ap. v galopu, v galopadi, skokoma.

2. štirinog, štirinogat, štirinožen, četveronog, četveronogat, četveronožen: quadrupes malum (o krokodilu) Plin., Amm.; kot subst. (spol po smislu: m, f in n)
a) (o živalih) četveronožec (štirinožec), četveronoga (četveronožna, štirinoga, štirinožna) žival: Varr., Plin., Ap. idr., quadrupedum ungula V. konjsko kopito, tollit se arrectum quadrupes (sc. equus) V., quadrupedis cursus O. ali quadrupedum cursu V. ali quadrupedum vectiones, quorum celeritas … Ci. (sc. equi, oz. equorum), saucius quadrupes (sc. cervus) V., bos aut alia quaevis quadrupes Ca., quadrupes nulla (sc. vacca) V., parvae quadripedes Plin., cetera ali maiora quadrupedia Col., omnia quadrupedia Vulg.
b) o človeku (če se štejeta njegovi roki za nogi): multos quadrupedes caveā coërcuit Suet. na vseh štirih (tj. na rokah in nogah, kakor živali) stoječe, quadrupes per angustias effossae cavernae receptus in proximam cellam Suet. plazeč se po vseh štirih, quadrupedem constringito Ter. zveži mu roki in nogi (pravzaprav: zveži ga tako, da bo na vseh štirih stoječ podoben zveri).

quadrus 3 (quattuor) štirikoten, štirioglat; od tod subst.

I. quadra -ae, f

1. štiriogelnik, štirikotnik, četverokotnik, četverokotnik, kvadrat, štirjak: deni in quadram pedes Q.

2. occ.
a) kot arhit. t.t. temeljni (vogelni) kamen, podstavek, plošča = najspodnejši in največji del pod stebrom: Vitr.
b) ploščica: Vitr.
c) štirikotna miza: Varr.; od tod: patulis parcere quadris V. o režnjih (kosih) kruha, ki so Trojancem rabili za mize (ali krožnike), alienā vivere quadrā Iuv. (kot zajedavec) sedati za tujo mizo, živeti ob tujem kruhu.
d) sploh štirioglat kos (košček), poseb. kos po zarezah na štiri dele deljenega hlebca: casei Mart., panis Sen. ph., mihi dividuo findetur munere quadra H. kos kruha. —

II. quadrum -ī, n = quadra

1. perticae dolantur in quadrum Col.

2. metaf. kot ret. t.t. prav(šnj)a oblika: redigere omnes in quadrum numerumque sententias Ci., aliquam sententiam in quadrum redigere Ci.

quaeritō -āre -āvī -ātum (freq. h quaerere)

1. vneto (marljivo) iskati: aliquem ali aliquid: Kom., Enn. ap. Macr., telum aliquod Ap., aquam diu Amm., aliquem inter vivos mortuum Pl., aliquem terrā marique Pl. apud emporium atque in macello … sum defessus quaeritando, nusquam invenio Naucratem Pl.

2. metaf.
a) iskati kaj = skušati si kaj pridobiti, težiti za čim, gledati po čem, za čim, skrbeti za kaj, preskrbovati si kaj: hospitium Pl., malam rem quaeritas? Pl. hočeš biti tepen?
b) vneto (marljivo) po(v)praševati, poizvedovati, hoteti natanko (natančno) vedeti: haec cur quaeritet? Ter., cur tu id quaeritas? Pl., quid quaeritabas? Pl.

3. occ. iskati zaslužek, (z delom) pridobivati si, služiti si kaj: arva subigendo victum Amm., lanā ac telā victum Ter.