Franja

Patroclus -ī, m (Πάτροκλος) Pátroklos

1. Menojtijev sin, Ahilov bratranec in prijatelj; pred Trojo ga je ubil Hektor: O., Pr. (z gr. acc. -on) Hyg. — Pesn. soobl. Patricolēs (po gr. soobl. Πατροκλῆς): o Patricoles, ad vos adveniens auxilium et vestras manus peto priusquam oppeto malam pestem mandatam hostili manu Enn. fr., Enn. ap. Ci., Hercules atque Achilles, quorum arma et tela gestata sunt a Patricole et Philocteta Fr. —

2. Perzejev namestnik: L.

3. ime nekega slona kralja Antioha: Plin.

patrōnus -ī, m (pater)

I. patrón = pokrovitelj, zaščitnik, zastopnik, varuh, zavetnik, branilec, branitelj (naspr. cliens).

1. V najstarejši dobi je imel plemenitaš okoli sebe kopico napol svobodnjakov (clientes), ki jih je zastopal pred sodiščem, ker nesvobodni niso veljali za pravno sposobne. To razmerje je bilo trajno in tudi posvečeno po verski plati, ker se je klient udeleževal družinskih daritev (sacra gentilicia): quot enim clientes circa singulos fuistis patronos, tot nunc adversus unum hostem eritis L.

2. V poznejšem času je patronus od ljudi nižjih stanov (poseb. še od mest in pokrajin) svobodno izmed imenitnih rim. mož voljeni zaščitnik (zastopnik, branilec): coloniae Ci., agri Piceni Ci., ii, qui civitates aut nationes devictas bello in fidem receperunt, earum patroni sunt Ci.; tudi gospodar, patron kakega osvobojenca, ker je osvobojeni suženj ostal pod varstvom svojega gospoda: Ci., corrupti in patronos liberti T. —

II. metaf.

1. branilec, zagovornik, zastopnik pred sodiščem, odvetnik (naspr. accusator): Q., iudicis est semper verum sequi, patroni verissimile defendere Ci., p. causae (pravde) Ci. = odvetnik.

2. sploh branilec, zaščitnik, zastopnik: foederum, iustitiae Ci., plebis L., Iust.

pavor (stlat. pavōs) -ōris, m (pavēre) trepet(anje), tresenje, drget(anje), tesnoba, prepadenost, nelagodje, strah, prestrašenost, bojazen, groza, srh, zona: Enn. ap. Ci., Hirt., O., Lucr., Lucan., Sil. idr., inconsultus, simulatus L., caecus T., pavor, metus mentem loco movens Ci., pavorem facere (o okoliščinah) L. vzbuditi (vzbujati), navda(ja)ti, pavorem alicui inicere, offundere L. koga spraviti v strah, preplašiti, prestrašiti koga, p. aquae Plin. strah pred vodo, hidrofobija, pavor est ali pavor aliquem capit, ne … L. (po skladu glag. timendi); pl. pavōrēs T., Lucan., Plin., Val. Fl. tesnobni občutki, stiske, strahovi, bojazni; occ.

1. radostni drget, drget zaradi željnega pričakovanja, napeto pričakovanje: Sil., dum ruunt currus, haurit corda pavor pulsans V.

2. nabožni strah, verski strah, versko spoštovanje, strahospoštovanje, bojazen: priscus Sil. — Pooseb. Pavor -ōris, m (= gr. Φόβος) Pávor = „Strah“, bog strahu: L., Val. Fl., Arn., Lact.

Opomba: Star. soobl. pavōs -ōris, m: Naev. fr., Pacuv. fr.

pax², interj. (po Prisc. gr. tuj. πάξ st! pst!)

1. hap! hop! hlast! hlop! šavs!: edepol nomen nugatorium: quasi dicas, siquid crediderim tibi, „pax“ periisse ilico Pl.

2. pa mir (konec) besedi! dosti! dovolj! (p)st!: pax, abi[s] Pl., pax Pl., capillus passus prolixe et circum caput reiectus neclegenter, pax Ter., in summo habuimus caseum mollem ex sapa et cocleas singulas et cordae frusta et hepatia in catillis et ova pilleata et rapam et senape et catillum concacatum, pax Palamedes Petr., indulge, Pacate, bonus, doctus, facilis — vir, totum opus hoc sparsum, crinis velut Antiphilae: pax Aus.

pāx¹, pacis, f (pacīscī, pangere)

1. mir (med dvema sovražnima, prepirajočima se, poseb. med dvema bojujočima se strankama sklenjena mirovna pogodba, pa tudi = čas miru, stanje miru): Cu., Iust., Plin. iun., Sen. rh., Sen. ph., Pl. idr., aeterna V., perpetua S. fr., L., cruenta, incruenta, inhonesta T., iniusta, iniquissima Ci., civilis Suet. državljanski mir (po državljanski vojni), maritima Ci. na morju, pacis semper laudator Ci., pacem componere L. mir narediti, pax convenit cum aliquo L. se sklene s kom, pacem facere C. idr., pacem facere cum aliquo Ci. idr. mir skleniti s kom, pass. pax fit cum aliquo Ci., S., L.; toda pacem facere inter Thrasybulum et eos, qui … N. mir narediti med Trazibulom in … , (po)miriti Trazibula in … ; petere pacem C. idr., petere pacem ab aliquo N. prositi koga za mir, pacem agere S., L. ali pacem agitare S. živeti v miru, pace uti N. mirovati; pace L. ali in pace S. v miru, pace belloque L. v miru in vojni, in pace et otio Ci., in mediā pace L. sredi miru, cum pace aliquem dimittere Ci. v miru, brez nadlegovanja, cum bonā pace populo impertire L. v lepem miru, brez motenj(a), brez ovir, neovirano.

2. pl.
a) sklepi miru, mirovni sklepi, premirja: bella atque paces penes paucos erant S. sklepanje miru.
b) mirne razmere, mirno obdobje, mirni časi: hoc paces habuere bonae H. lepi, mirni časi.

3. pooseb. Pax, Pacis, f Páks, boginja miru: H., Petr., Suet., Pacis ad aram O., arae Paci (= gr. Εἰρήνη) sunt factae (sc. Athenis) N.

4. metaf.
a) mir, mirnost, umirjenost: Lucr., Sil., Stat., Fl. idr., p. animi, mentis O., pacem afferre animis Ci., semper in animo sapientis est placidissima pax Ci., excepit illum magna et aeterna pax Sen. ph. legel je v večni mir in pokoj, pacem vultus habet O., flumen cum pace delabens … in mare H.; rekla: vera reffere pace deae O. s privoljenjem, z dovoljenjem, pace quod fiat tuā Ter. brez zamere!, ne huduj se nad tem!, pace tuā (horum) dixerim Ci. ne da bi žalil tebe (navzoče) = oprosti!, ne zameri! (navzoči naj mi oprostijo, naj mi ne zamerijo! = oprostite!, ne zamerite!), pace loquar Veneris O. ali pace vel Quirini vel Romuli dixerim Ci. naj mi ne zameri Venera, Kvirin ali Romul!, pace diligentiae Catonis dixerim Vell. ne da bi delal krivico Katonovi natančnosti, pace maiestatis eius dixerim Vell. njegovo veličanstvo naj mi oprosti ta izraz!
b) božja pomoč, milost: Pl., Iust. idr., ab Iove ceterisque dis pacem ac veniam peto Ci., pacem veniamque precata deorum L., caesis iuvencis exorat pacem divûm V., sine pace tuā (dei) Italiam petunt V.
c) mirno (rimsko) vladanje, mirna (rimska) (nad)oblast: Plin., Sen. ph.
d) ponovno vzpostavljeni mir v Cerkvi, ponovna vzpostavitev miru v Cerkvi: Eccl.

peccō -āre -āvī -ātum

1. grešiti, zagrešiti, pregrešiti se: maxima inlecebra peccandi est impunitatis spes Ci., ne equus peccet H. se ne spotakne; subst. pt. pr. peccantes -ium, m grešniki, odpadniki: N. idr.; z abl.: peccare verbo O., pecuniā T.; s splošnim abl. n zagrešiti kaj: ne quid peccet C., non multa peccas Ci., plura p. Ter.; od tod pass.: multa peccantur Ci. veliko se greši, veliko napak se dela, veliko je prestopkov; s praep.: p. erga aliquem C., in syllabā, in poematis et in oratione Ci. — Od tod adj. pt. pr. peccāns -antis, adv. peccanter napačen, nepravi: est etiam profecto peccantius prohibito cibo vinum dare Cael.

2. (z)motiti se v čem, ne videti, ne opaziti (opažati) česa: interdum volgus rectum videt, est, ubi peccat H., scriptor si peccat idem librarius H. dela vedno isto napako, si peccavisses unam syllabam (po drugih in unā syllabā) Pl.

3. occ. kaznivo ravnati s kom, spozabiti (spozabljati) se nad kom, lotiti (lotevati) se koga; poseb. (o nečistovanju in prešuštvu) spolno grešiti, nečistovati, prešuštvovati, spečati se z osebo drugega spola: quod in eo (sc. Valerio) peccandi Germanis causa non esset C., p. in togatā (sc. muliere) H., matrona peccans H., quid (sc. precatur) meretrix, nisi ut plurimum peccet? Lact.; o stvari: anulus peccaverat Mart.

Opomba: Sinkop. obl. peccāris = peccaveris: Pr.

pectō -ere, pexī, pexum in (redko) pectitum (indoev. kor. *pek- lase imeti, lasat biti, česati; prim. skr. pákṣma trepalnica, las, gr. πέκτω, πεκτέω, πέκω češem, strižem, πέκος runo, volna, πόκος kosem, stvnem. fahs las)

1. (po)česati: caesariem H., comas pectine denso Tib., pectens ancilla capillos O., ego comas (gr. acc.) pectar O., p. cervum V. (po)čohati; pren.: ille pexus pinguisque doctor Q. skodrani in pomadizirani = prelični.

2. gradášati, grebénati, česati, míkati: stuppam Plin., pectitae lanae Col.; šalj.: aliquem fusti (ali pugnis) p. Pl. premikastiti, prebunkati; pt. pf. pexus 3 mikan, pregrebenan, volnat = z dolgo, gladko volno, kocast: tunica H. = še nova, vestes Plin., munera Mart.; metaf.: folium Col.

3. s krampom obdel(ov)ati, (z)rahljati (zemljo): ferro bicornui (sc. terram) Col., pectita tellus Col. poet.

pecūlium -iī, n (pecu)

1. sprva premoženje v živini (pecu) (od tod tudi pecūnia): Ulp. (Dig.), potem sploh premoženje, imetje, imovina, last(nina): cupiditas peculii Ci., animos cura peculi … imbuit V.

2. occ. (od skupnega premoženja ločena) zasebna lastnina (imovina), zasebno imetje (premoženje)
a) očeta (hišnega gospodarja), njegov (za razne potrebe) prihranjeni denar, prihranki („beli penezi za črne dni“): Sen. ph., Dig.
b) matere (hišne gospodarice), njena osebna lastnina, njeno zasebno imetje, ki ni vezano na doto: Suet., Dig.
c) sina (mladega gospodarja), ki si je lastnino oz. premoženje pridobil kot vojak (peculium castrense) ali mu jo je dodelil oče (profecticum) ali jo je podedoval po materi (adventicium): Pl., H., Paul., Dig., pater peculium filii Cereri consecravit L.
d) sužnja, njegov (s postranskim delom prisluženi in) prihranjeni denar, prihranek, s katerim se je lahko odkupil: Varr., Ci., Sen. ph., nec spes libertatis erat nec cura peculi V.

3. metaf.
a) prihranek, šalj. = poseben (pis(m)en) dodatek: Sen. ph.
b) zasebna imovina v obscenem pomenu = penis: Petr., Lamp.

Pedānius -iī, m Pedánij, rim. nom. propr. Znani so:

1. T. Pedanius Tit Pedanij, centurion v vojski Kvinta Fulvija Flaka: L.

2. (Cn.) Pedanius Fuscus Salinator Gnej Pedanij Fusk Salinator, consul suffectus l. 84 po Kr. in l. 98—99 proconsul Asiae: Plin. iun.

3. Cn. Pedanius Fuscus Salinator Gnej Pedanij Fusk Salinator, sin prejšnjega, konzul l. 118 po Kr.: Plin. iun.

4. L. Pedanius Secundus Lucij Pedanij Sekund, consul suffectus l. 43 po Kr., l. 51—52 proconsul Asiae, l. 56 praefectus urbi, umorjen l. 61: Plin., T.

Pedius 3 Pédij(ev), ime rim. rodu; najbolj znan je Q. Pedius Kvint Pedij, konzul, sodedič po Cezarju; sprožil je zakon zoper njegove morilce: Suet.; kot adj. Pedius 3 Pédijev: lex Vell., Suet.

Pēgae -ārum, f (Πηγαί) Pége, studenec v Bitiniji: Pr. (po nekaterih izdajah Pēgē -ēs, f (Πηγή) Péga).

Pēgasus² -ī, m Pégaz, pravnik; za časa cesarja Vespazijana je kot consul suffectus sprožil po njem imenovani senatus consultum Pegasiānum; pozneje je bil tudi praefectus urbis: Iuv., Dig. — Od tod adj. Pēgasiānus 3 Pégazov = od Pégaza sprožen: senatus consultum Iust.; v enakem pomenu subst. Pēgasiānum -ī, n: Paul.

pelagius¹ 3 (gr. πελάγιος) morski (naspr. terrenus): greges piscium Varr., conchae Plin., cursus Ph. po (na) morju, quo margaritam caram tibi, bacam Indicam? an ut matrona ornata phaleris pelagiis tollat pedes indomita in strato extraneo? Publilius Syrus ap. Petr.; subst.

1. pelagia -ae, f (sc. concha) pelágija, neka bisernica: Plin.

2. pelagium -iī, n škrlatna barva: Plin.

Pelasgī -ōrum, m (Πελασγοί) Pelázgi, po Herodotu najstarejši preb. Grčije: Mel., V.; pesn. sploh = Grki: V., O. — Od tod adj. Pelasgus 3 pelázgijski, pelázgoški, pelázgovski; pesn. = grški: Mars Enn. fr., pubes Pr., genus lauri Plin., Iuno, urbes O. Pelasgicus 3 (Πελασγικός) pelázgijski, pelázgoški, pelázgovski: Argos Plin. Pelasgias -adis, f (Πελασγιάς) pelázgijska, pelázgoška, pelázgovska, pesn. = grška: urbes O. Pelasgis -idis, f (Πελασγίς) pelázgijska, pelázgoška, pelázgovska pesn. = grška (Grkinja, Lezbošanka): Sappho O.

Pēle͡us eī ali (po gr. deklinaciji) -eos, acc. -ea, voc. -eu, abl. (v prozi) -eō, m Peléj, kralj Mirmidoncev v tesalski Ftiji, kamor je pobegnil s svojim bratom Telamonom po umoru polbrata Foka, sin ajginskega kralja Ajaka, soprog Nereide Tetide, Ahilov oče: Ci., O., H., Cat., Mart., Val. Fl., Hyg. — Od tod adj. Pēlēius 3 (Πηληΐος) Peléjev, pesn. = Pelídov, Ahílov: facta Sil., virgo (= Briseis) Stat.; patron. Pēlīdēs -ae, m (Πηλεΐδης) Pelíd, Pelejev sin = Ahil: V., O., H.

Pelias -ae, m (Πελίας) Pélias, kralj v Tesaliji v Jolku, Nelejev brat, polbrat Jazonovega očeta Ezona, oče Akasta, Alkestide, Pejzidike idr., Admetov tast, ki je po izgonu svojega brata Neleja sam vladal v Jolku ter poslal Jazona po zlato runo. Po Jazonovem povratku so ga njegove hčere razkosale in skuhale na podnet Medeje, ki se je ustila, da ga hoče s čarovnijami pomladiti: Enn. ap. Ci., Pl., Ci., O., Val. Fl. — Od tod patron. Peliadēs -um, f (Πελιάδες) Peliáde, Pelejeve hčere: Ph., Hyg.

pellō -ere, pepulī, pulsum (prim. umbr. arō-peltu = appelito, admoveto)

1. udarjaje ali porivaje mahniti (mahati), pognati (poganjati), zagnati (zaganjati), odriniti (odrivati), prožiti, sprožiti (sprožati): contis navigia Cu., nerva in fidibus Ci. brenkati, udarjati na strune, manu lyram O. brenkati na liro, classica Tib. dati zatrobiti, sagitta pulsa manu V.; pesn.: Haemon O. stres(a)ti; pren.: longi sermonis initium pepulisti Ci. sprožil si nov, snovno bogat pogovor; tudi = nagnati (naganjati), prignati (priganjati): Iovis sic numina pellunt V.

2. metaf. ganiti, vznemiriti (vznemirjati), v srce seči (segati) komu, prevze(ma)ti koga: ipsum nullius forma pepulerat captivae L., quod (sc. dictum) cum animos hominum auresque pepulisset Ci., non mediocri curā Scipionis animum pepulit Ci. je vzbudilo Scipionu nemajhne skrbi.

3. biti, udariti (udarjati) kaj, ob kaj, na kaj: T., terram pede H., Lucr., humum pedibus Cat. teptati, vada remis Cat., fores Ci. (po)trkati na vrata, palus pulsa sonat cantu V. odmeva, puer pulsus Ci. (pre)tepen, s pestmi bit; pesn.: pulsus ramo Pr. zadet; tako tudi volucre pulsus V. = ranjen; pren. zadeti koga kaj, pripetiti, zgoditi se komu kaj: nulla me pepulit insignis iniuria Ci. ep.

4. pahniti (pehati) od, iz ali s česa, gnati, izgnati (izganjati), odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), (s)poditi, prepoditi, zapoditi: Pl., Ter.,T. idr., aliquem domo, foro, civitate, possessionibus Ci., regno H., Iust., sedibus S., patriā pelli N., pulsus (= exsul) patriā carebat N., exsules pulsi L., p. urbe O., loco L., magistratūs templis Ci., aliquem e foro Ci., ex Galliae finibus C., ab urbe, a sacris, ab agris O., pelli in exsilium Ci., miles pellitur foras Ter.; (o stvareh) odgnati (odganjati), odvrniti (odvračati), odriniti (odrivati) nazaj, potisniti (potiskati) iz česa: flumen pulsum Cu., flumen natatu Aus., niveo pectore aquam Tib. ali facilis unda pellitur manu Tib. (o plavajočih), p. aquam de agro Plin., calculos e corpore Plin.; occ. kot voj. t.t. (sovražnika) potisniti (potiskati) nazaj, odbiti, zapoditi, zadreviti, pregnati, v beg pognati, poraziti, potolči, premagati: Iust. idr., primo concursu hostes pelluntur atque in fugam coniciuntur C., milites primo congressu pulsi fugatique S., armis perterritus, fugatus, pulsus Ci., primum gradu moverunt hostem, deinde pepulerunt, postremo … avertunt L.; pren.: si animus hominem pepulit Pl. če je duh porazil človeka (kakor kakega sovražnika).

5. metaf. odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), razgnati (razganjati), odpoditi, prepoditi: pelle moram O. nehaj se obotavljati, pulso pudore O. brez sramu, tecta, quibus frigorum vis pelleretur Ci. ki naj bi odvračala (pregnala) hud mraz, malorum medicamentorum introitum Plin. preprečiti, preprečevati, nunc vino pellite curas H., famem glande O. (po)tešiti, pulsus corde dolor V., maestitiam ex animis Ci., quo tibi pulsus amor? V. kam je izginila ljubezen?, lacrimas Creusae pelle V. Kreuze ne objokuj več.

Opomba: Nenavaden plpf. pulserat: Amm.

Pēlūsium -iī, n (Πηλούσιον) Pelúzij, egiptovsko mesto ob Sredozemskem morju, obmejna trdnjava ob izlivu vzhodnega Nilovega rokava, sloveče po izvrstnem sočivju (poseb. po leči) in lanu: C., L. — Od tod

1. adj.
a) Pēlūsius 3 (Πηλούσιος) pelúzijski: munera Mart. = leča, linteum Ph.
b) Pēlūsiacus 3 pelúzijski: lens V., linum Plin., saltus (pl.) Paul. Nol.
c) Pēlūsiānus 3 pelúzijski: mala Col.

2. subst. Pēlūsiōtēs -ae, m (Πηλουσιώτης) Peluzióti, Pelúzijci: Gell., Hier.