Franja

brabēum -ēī ali brabīum (bravīum) -iī, n (gr. βραβεῖον) bojna nagrada, stava (v pravem pomenu in pren.): Eccl.

brāca, slabše bracca, -ae, f, nav. v pl. brācae -ārum, f (germ. ali kelt.) hlače z dolgimi ohlapnimi hlačnicami, kakršne so nosila severna, zahodna in vzhodna ljudstva, pozneje pa tudi Rimljani: Luc., Carmen ap. Suet., Iuv., Lamp., Cod. Th., laxae O., Lucan., virgatae Pr., pictae, Sarmaticae Val. Fl.; pesn. v sg.: Persica braca O.

brāchium, bolje bracchium, -iī, n (iz gr. βραχίων)

1. podlaket, roka (od komolca do prstov): Lucr., Cels., Cu., subiecta lacertis bracchia sunt O., nudae brachia ac lacertos T.

2. sinekdoha cela roka (od rame do prstov), rame -na/-éna: Varr., Cu., T. idr., diu iactato brachio scutum manu emittere C., bracchium frangere Ci., Cels., illi inter sese magnā vi bracchia tollunt V., collo dare bracchia circum V. ali circumdare (implicare, inicere) bracchia collo O. ali brachia cervici dare H. obje(ma)ti; o gibanju rok po taktu pri plesu: bracchiaque in numerum iactare et cetera membra Lucr., numeris bracchia mota suis, numerosa bracchia ducere O., molli deducere brachia gestu Pr. ali motu Stat.; pren.: illud levi bracchio agere Ci. ep. ne ukvarjati se kaj dosti s tem, molli bracchio obiurgare aliquem Ci. ep. rahlo dregniti koga (da bi ga posvaril), praebere sceleri bracchia O. pomagati pri..., bracchia longo margine terrarum porrexerat Amphitrite O. je bila oklenila, derigere bracchia contra torrentem Iuv. proti toku plavati = upirati se višji oblasti.

3. pren. (o ročastih stvareh)
a) živalske klešče, ščipalke: Plin.; tudi o ozvezdjih Raku in Škorpijonu: cancri bracchia ali bracchia cancri O., (gradieris per) ora leonis saevaque circuitu curvantem bracchia longo scorpion atque aliter curvantem bracchia cancrum O., locus, in geminos ubi bracchia concavat arcūs scorpios O., ipse tibi iam bracchia contraxit ardens scorpios V.
b) α) slonje stegno ali bedro: elephanto... pugno praefregisti bracchium Pl.; pren.: duo terrae eius velut brachia excurrunt Cu. β) levja golen: leoni in feminum et bracchiorum ossibus paucis exigua admodum (medulla est) Plin.
c) v pl. veje, vejice, vejevje: Cat., Plin., Val. Fl., ramos (vejevje) annosaque bracchia (veje) pandit ulmus V., spatiantia passim bracchia compescit O.; poseb. odrastki, mladike (na trti): Col., hoc vitem... sub brachia unguito Ca., tum bracchia tonde V.
č) gorski grebeni: Cu., ubi brachia emittit... Sarpedon Plin.
d) morski rokavi: O.
e) pri oblegovalnih delih in braniščih zidano krilo, pobočni nasip, vezna črta: Auct. b. Afr., Auct. b. Alx., Auct. b. Hisp., Pr., Lucan. idr., muro bracchium iniungere C., L., bracchio obiecto flumine eos excludit L.; poseb. pri pristaniščih pobočni morski nasip: bracchiis duobus Piraeum Athenis iungit L.
f) konca, okrajka loka: bracchia (arcūs) ducens V.
g) jadrnice: Stat., iubet... intendi bracchia velis V.
h) pri balistah in katapultih ročice, kraki: Vitr.; kraka pri šestilu: ex uno duo ferrea bracchia modo vinxit O.

Brachmānae -ārum, m: Plin., Tert. ali Brachmānī -ōrum, m: Ap. (z gen. Brachmanûm), Amm. (Βραχμᾶνες) brahmani, svečeniška in učenjaška kasta pri Hindujcih. Pri Plin. so Brahmani (tudi Brachmanae ali Bragmanae) indijska ljudstva, ki so verovala v Brahmo (Brahma).

Branchus -ī, m (Βράγχος) Branh iz Delfov, Apolonov ljubljenec, Smikrov sin, po drugih pa sin samega Apolona, ki mu je dodelil vedeštvo, da je vedeževal v didimskem preročišču: Varr. fr., Stat. Od tod patronim Branchidae -ārum, m (Βραγχίδαι) Branhidi, Branhovi potomci in nasledniki, dedni svečeniki, vedeži in upravniki Apolonovega svetišča in preročišča v Didimah (Didyma): Cu., Plin., Amm.; sg. Branchidēs -ae, m Branhid, Apolonov priimek: Mel.

Bratuspantium -iī, n Bratuspantij, belovaško mesto v belgijski Galiji (razvaline Bratuspante pri Breteuilu): C.

Braurōn -ōnis, acc. -ōna, m (Βραύρων) Bravron, staro mesto v Atiki blizu Sunija: Plin., Stat. — Soobl. Braurōnia -ae, f Bravronija: Mel.

Brennus -ī, m (Βρέννος, kelt., najbrž apel. = vojvoda, glavar) Bren,

1. vodja senonskih Galcev, ki so l. 390 pri Aliji potolkli Rimljane in nato zasedli Rim: L., Serv. Od tod adj. Brennicus 3 brenski, Brenov: signa Sid.

2. vodja gal. krdela, ki je l. 278 opustošilo Makedonijo, vdrlo v Grčijo in prodrlo do Delfov: Ci., Pr., Val. Max., Iust.

Breucī -ōrum, m Brevki, ljudstvo v spodnji Panoniji: Plin., Suet.

Breunī, napačno Brennī, -ōrum, m Brevni, Brenci, retsko ljudstvo v Vindeliciji severozahodno od Brena (zdaj Brenner): H., Plin., Fl.

breviō -āre -āvī -ātum (brevis)

1. krajšati, okrajš(ev)ati, skrajš(ev)ati, prikrajš(ev)ati:
a) obseg (razdaljo) v prostoru: cervicem Q., manum Vulg., breviatis gradibus Sid.
b) čas: dies, annos imperii Vulg., horas Paul. Nol.

2. pren.
a) okrajš(ev)ati = na kratko kaj povedati, povze(ma)ti: aliquid callide, quaedam Q., prolixa (in scribendo) Lact.
b) kratko izgovoriti (izgovarjati): syllabam Q., producta breviare Hier.

brevis -e, adv. breviter (prim. gr. βραχύς)

I. prostorsko:

1.
a) po dolžini kratek, majhen (naspr. longus): iter breve Ci., iter brevius O., iter brevissimum Cu., via brevis V., via brevior N., Tib., Iuv., via brevissima O., cursus brevissimus V., breve caput V., breves viperae H., brevis coma Sen. tr., brevior mensura capillis O., Corsica Sardiniā brevior, porrectior Ilvā Sen. ph., curvo brevius compellere gyro Tib., quo (arcu) brevius valent T. v boju iz bližine, parvo brevius quam totus Plin.
b) po širini ozek (naspr. lātus): alvus V., aqua O., frons Mart., iter urinae brevius Cels.; librum in breve cogere H. tesno zviti.
c) po višini kratek, majhen, nizek (naspr. longus, altus, procerus): (homo) brevi capite Pac. fr., longus an brevis sit Ci., (iudex) brevior quam testis Ci., homo corpore brevis Suet., scopulus brevis O., brevia virgulta Cu., ilex brevior Sen. tr., Alpium breviora L. nižji griči.
č) po globini nizek, neglobok, plitev (naspr. altus, profundus): brevis puteus Iuv., brevia vada V., Sen. tr. = subst. brevia -ium, n plitvine: Eurus in brevia urget V., brevia litorum T., tudi v sg. (kolekt.): naves fabricatur plano alveo adversus breve T.
d) po splošnem obsegu majhen, droben, šibek: mus brevis O., in brevem formam contrahi O., brevis avicula Amm.

2. pren. majhen, neznaten, pičel, boren: pars exigua brevisque Lucr., b. cena, census, pondus H., impensa, imperia O., breves macularum oculi Plin., summa brevior Mart.

II. časovno:

1. kratek (naspr. longus): tempus Ter., V., brevissimum tempus L., ad breve tempus (naspr. diu) Ci. za kratek čas, brevi tempore Ci., C., N., Suet. za malo časa, v kratkem, kmalu (potem) = brevi spatio Cu., brevi spatio interiecto C.; dies brevior O., brevior ut fiat dies faciam Pl., noctes breviores C., vita brevis Pl., S., Sen. ph., breve aevum H., Plin. iun., breves anni H., vitae brevis cursus, gloriae sempiternus Ci.; subst. breve -is, n (sc. tempus) malo časa, skoraj le v adv. obratih: breve Cat. malo časa, brevi Ci., C., N. idr. (neklas. in brevi Afr. fr., Fl.) za malo časa, v kratkem, kmalu (potem), brevi deinde, brevi post L. kmalu potem, brevi antequam moreretur Gell., ad breve Suet., Vulg. za kratek čas; pesn. brevi spatio ali samo brevi = nekoliko časa, malo časa: illa brevi spatio silet O., cunctatus brevi O.; brevi (kot abl. mensurae) pred komp. = za malo časa, malo: fuit Aeschylus non brevi antiquior Gell.

2. pren.
a) kratek = kratkotrajen, kratkoročen, bežen, minljiv, venljiv (naspr. longinquus, perpetuus, sempiternus): bonum Nov. fr., occasio Ter., Ph., hora Lucr., ver O., lux Cat., donum, gaudium Sen. tr., osculum T. na hitro, dolor Ci., ira furor brevis est H., assensus, amores T., fortuna Sil.; pesn.: b. lilium H. le malo časa cvetoča, venljiva, nimium breves flores rosae H. prehitro venljivo cvetje vrtnice, brevis dominus (arborum) H. ki je le malo časa njihov lastnik.
b) α) (o govoru) kratek, kratkorečen, jedrnat, kot adv. na kratko, z malo besedami, jedrnato: narratio, laudatio Ci., longum est ea dicere, sed hoc breve (= breviter) dicam Ci., breve faciam Ci. opraviti hočem na kratko, breve confitendum est Ci., in breve cogere L. okrajšati, quam brevia responsu Ci., breviter dicere, describere, narrare, tangere, attingere Ci., quod ego pluribus verbis, illi brevius (dixerunt) Ci., agam quam brevissime potero Ci., brevissime dicere de aliqua re (naspr. fuse lateque) Ci.; adv. abl. neutr. sg.: quod ego brevi explicabo Ci. z malo besedami. Od tod subst. breve -is, n kratek zapisek, kratek zaznamek, notica: ut in brevi Q.; enako tudi brevis -is, m (sc. liber ali libellus): Eccl., Lamp., Vop., Cod. Th. β) met. (o govorniku samem) kratkorek (naspr. longus, copiosus): esto brevis H. bodi kratek = povej na kratko, brevis esse laboro, obscurus fio H., ut ego brevior sim Ci. da se krajše izrazim.
c) metr. kratek, kratko izgovorjen (izgovarjan) (naspr. longus, productus): Q., syllaba Luc. fr., postrema syllaba brevis an longa sit, ne in versu quidem refert Ci., syllaba longa brevi subiecta vocatur iambus H., syllabae longae et breves et mediocres Gell.; subst. brevis -is, f (sc. syllaba) kratek zlog: creticus, qui est e longa et brevi et longa Ci.; o izgovarjanju nezategnjen, nepodaljšan, okrajšan: „ indoctus“ dicimus brevi primā litterā Ci., contractione brevius Ci.

Brigantēs -um, m (Βρίγαντες) Briganti, mogočno kelt. ljudstvo v severni Britaniji: Iuv., T. Od tod adj. Briganticus 3 brigantski, kot subst. masc.: priimek Julija, sestriča Klavdija Civilija: Iulius Briganticus T. Julij Brigantski (Brigantik).

Brigantium -iī, n Brigantij, segustansko gradišče v Narbonski Galiji (zdaj Briançon): Amm.

Brinta -ae, m Brinta (zdaj Brenta), reka v gornji Italiji: Ven.

Britomartis -is, voc. -i, f (Βριτόμαρτις = Sladka devica: kret. βριτός sladek, in *μάρτις devica) Britomarta, sprva blaga kret. boginja, kot Nimfa v Dianinem spremstvu tudi Aphaea in Dictynna: Ps.-V. (Ciris); pozneje so jo enačili s kret. Artemido: Cl.

Brixellum -ī, n Briksel, utrjeno mestece v Cisalpinski Galiji na desnem bregu Pada severno od Parme: T., Suet. — Soobl. Brixillum -ī, n Briksil: Plin., Sid.

Brixia -ae, f Briksija (zdaj Brescia), po večini cenomansko mesto v Cisalpinski Galiji zahodno od Verone: L., V. (Catal.), Cat., Plin. — Soobl. Brixae -ārum, f Brikse: Char. — Od tod adj. Brixiānus 3 briksijski, briški: Galli L., porta T. proti cesti v Briksijo; Brixiēnsis -e briksijski, briški: episcopus Aug.

Bruchīon -īī, n (Βρουχεῖον) Bruhij, poznejše ime kraljevske stolice v Aleksandriji, ki je bila sestavljena iz več prečudovitih stavb: Amm., Hier.

brūma -ae, f (kontr. iz *brevima [sc. dies], subst. superl. adj. brevis) čas, ko sonce navidezno stoji v znamenju Kozoroga,

1. najkrajši dan (v letu), zimski kres, zimski sončni obrat, začetek zime: Lucr., Col. idr., bruma a brevissimis diebus Varr., bruma novi prima est veterisque novissima solis O., ante brumam Ter., Ci., Plin., post brumam Ci. ep., brumā Ci. ob zimskem kresu, sub bruma C., erat forte brumae tempus L.

2. pesn. sinekdoha
a) zimski čas, zimski mraz, zima: O., Tib., Pr., Val. Fl., Stat., bruma horrida cano gelu V., mox bruma recurrit iners H., per brumam H.
b) leto: ante brumas triginta Mart.