Franja

prō-sternō -ere -strāvī -strātum (prō in sternere)

1. spredaj razširiti (razširjati), spredaj razprostreti (razprostirati), razgrniti (razgrinjati), pren. javno nastaviti (nastavljati), proda(ja)ti v nečistovanje, občevanje, prostituirati: sorores alicui Suet., pudicitiam alicui Suet., propter prostratam pudicitiam Iust., venalia corpora Arn.

2. iztegniti (iztegovati), raztegniti (raztegovati), razprostreti (razprostirati), podreti (podirati) na tla, vreči (metati) na tla:
a) splošno: corpus Cu. vreči se na tla, raztegniti se po tleh, corpus humi Cu., corpus per herbas Cu., circa viam corpora humi L., se ad pedes alicuius Ci.; od tod prōstrātus 3 iztegnjen, raztegnjen, razgrnjen, ležeč na tleh: humi prostratus Cu., ad pedes Ci., pisces prostrati Col. ploščate ribe.
b) (nasilno) premagati (premagovati), (po)tolči, podreti (podirati) α) o stvareh: oppida Servius Sulpicius in Ci. ep., arborem Suet., multam pondere silvam O. β) o živih subj.: aliquem O., hostem Ci., Cu., barbaros ingenti clade Cu.

3. pren.
a) splošno: se abicere et prosternere Ci. zavreči se in poniževati.
b) premagati (premagovati), vreči (metati) na (ob) tla, poraziti (poražati), (po)tolči, pobi(ja)ti, pogubiti (pogubljati), pokonč(ev)ati (pokončavati), uničiti (uničevati), izničiti (izničevati), odstraniti (odstranjevati), razde(ja)ti, (raz)rušiti, omaj(ev)ati, spodkopa(va)ti, podreti (podirati), (o)pustošiti: omnia cupiditate ac furore Ci., aliquem Ci., iacet ille nunc prostratus Ci., afflicta et prostrata virtus Ci., mores civitatis Plin., carminum studium T., prostrata est Philisthaea omnis Vulg.

Opomba: Sinkop. pf. prostrasse = prostravisse: corpora magnanimo satis est prostrasse leoni O.

prōstibulum -ī, n (prōstāre)

I. = προστάς

1. (o ženski) javna vlačuga, blodnica, prostitutka, cipa, kurba, lajdra: bellum et pudicum vero prostibulum popli! Pl., si apparuisse subito ignotam compererint meretricem aut oppidanae quondam prostibulum plebis vel meritorii corporis veterem lupam Amm., scortum et vile prostibulum Vulg., merces prostibuli Vulg.

2. (o moškem) kurbir, vlačugar, žigolo (gigolo), moška kurba, prostitut: Arn., prostibula mancipia Lamp. —

II. javna hiša, bordel, kurbišče: Vulg., Isid.

prō-stō -āre -stitī (prō in stāre)

I. naprej moleti, naprej štrleti, izstopati: angellis paulum prostantibus Lucr. —

II. stati kje javno (v javnosti)

1. (o trgovcu) na trgu prodajati: in occultis locis Pl.

2.
a) (o blagu) biti naprodaj, prodajati se: liber prostat H., vox prostitit Ci.
b) (o javnih vlačugah, prostitutkah) javno se nastavljati v nečistovanje, ponujati se, podajati se, prostituirati se: Iuv., Suet. idr., si mater tua prostitisset Sen. rh., prostare inter lupanaria Val. Max.; metaf.: illud amicitiae quondam venerabile numen prostat et in quaestu pro meretrice sedet O.

prō-sum¹, prōd-esse, prō-fuī, prō-futūrus (prō in esse) v korist (prid) biti, koristiti, pomagati, starejše priditi, pridovati; abs.: Ter., Enn. ap. Ci., Q. idr., quod et abesse plurimum et prodesse poterat N., illa, quae prosunt aut quae nocent, aut bona sunt aut mala Ci., tu corpore prodes O., studia aliena ac nihil profutura S., aut prodesse volunt aut delectare poetae H.; z dat.: Enn. ap. Ci., O., H., Lucr., Tib., Q. idr., non modo prodest, sed abest etiam Clodii mors Miloni Ci., nec hodie ut prosit mihi Romanorum gratia, ne absit tantum, deprecor L.; s praep.: prodest magnificentia Murenae apud populum Ci., id mirum quantum profuit ad concordiam civitatis L., litterae Graecae ad virtutem doctoribus nihil profuerunt S., prodesse reis apud regem Cu., constantia multum prodest in amore Pr., in id quoque prodest, ut … Q.; s quod: quid mihi, quod lato non separor aequore, prodest? O.; z inf. kot subj.: O., N., Col., Q., Sen. ph., multum prodest ea, quae metuuntur ipsa contemnere Ci., quid proderat ditasse Paelignas anus? H.; z ACI pass.: alia saepius uri prodest Plin.; occ. kot medic. t.t. (o zdravilih idr.) koristiti, pomagati, dobro deti, učinkovati, goditi, služiti (naspr. nocere): O. idr., balineum assumo, quia prodest, vinum, quia non nocet Plin. iun., faba prodest voci Plin., quicquid animum erexit, etiam corpori prodest Sen. ph., isatis contra ignem sacrum prodest Plin.; z inf.: contra anginas tritum in poscā gargarizari prodest Plin.

prō-tegō -ere -tēxī -tēctum (prō in tegere)

1. spredaj pokri(va)ti, spredaj zakri(va)ti: V., O., Col., Plin., Sen. tr., Sil. idr., remigem … scutorum testudine armati protegebant Cu., cratibus rates, aliquem scutis C., tabernacula protecta hederā C., protegendi corporis memor L., protectum in acie hostium manibus eripi Ci.; z gr. acc.: scutis protecti corpora longis V., protectus hominem equumque O. pokrivajoč si (s tem) človeško in konjsko telo; occ. kaj oskrbeti s pristreškom (nadstreškom, napuščem, predstrešjem), narediti (delati) pristrešek pri čem: aedes Ci., in suo (pri svoji hiši) Ulp. (Dig.), servitus protegendi S.

2. metaf.
a) zasloniti (zaslanjati) = (za)ščititi, (za)varovati: Iuv., Plin. iun. idr., ego iacentem et spoliatum defendo et protego Ci., regem L., portus naves ventis protegit C., aliquem ab impetu ferarum Sen. ph., Haterius Augustae precibus protegebatur T., favore numinis protectus ab irā alicuius Lucan., status protectus Cod. I. zavarovan(o).
b) odvrniti (odvračati), zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati): hiemes Stat.
c) skri(va)ti: insidias risu Iust., parricidii immanitatem metu maiore Q., nequitiam supercilio truci Vell.

prō-tēstor -ārī -ātus sum (pro in tēstārī)

1. javno pričati o čem, javno izprič(ev)ati, javno dokaz(ov)ati: floris species florem rerum protestatur Macr., vertuntur ad preces circumfusique per turres ac moenium minas et fidem Romanam pansis manibus protestantes vitam cum venia postulabant Amm.

2. javno (iz)reči (izrekati), izjaviti (izjavljati): Ps.-Q. (Decl.), Icti., caelum quidem consalutabo discedens et quae mihi conscius sum protestabor Fr.; z ACI: Icti., quippe protestantur pietatis gratiā se id facere Dig.

prō-tollō -ere (prō in tollere)

1. (iz)prožiti, (po)moliti (pomaljati), iztegniti (iztegovati, iztezati), stegniti (stegovati): manum Pl.

2. metaf.
a) odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), odgoditi na poznejši čas, odlašati s čim, podaljš(ev)ati kaj: lustrum hoc unum Luc., mortem sibi, vitam in crastinum Pl., neque ultra decimum mensem fetura protolli potest Gell.
b) pass. protolli (o glasu) dvigniti (dvigovati) se, povzdigniti (povzdigovati) se, (po)višati (poviševati) se: vox a minore solita ad maiorem protolli Amm.

prōtoplasma -atis, n (gr. *πρωτόπλασμα) prva stvaritev, prvo bitje (o prvem človeku), protoplázma: Ven.

prōvectus -ūs, m

I. (prōvehere)

1. napredovanje, povišanje (v časti, službi): honestiorum provectu Aur.

2. pospeševanje, podpiranje, spodbujanje: actio provectusque iustitiae Aug. —

II. (prōvehī) napredovanje, napredek, povzdig, dvig, razvoj

1. o času: provectu aetatis Sid.

2. rast, uspevanje, napredovanje: praesentia domini provectus est agri Pall.; metaf. povzdig: animorum Aug.

3. napredovanje, (po)vzpenjanje, vzpon: in actione provectuque iustitiae perseveraturum usque ad finem Aug., provectūs occasionem habere Cass.; v pl.: Amm.

prō-veniō -īre -vēnī -ventum (prō in venīre) naprej priti, ven priti, iziti, izhajati, od tod

1. na dan (na plano) priti (prihajati), (po)kazati se, nastopiti (nastopati): qui in scaenam novo modo provenit Pl., proveniebant oratores novi Naev. ap. Ci. nastopali so (na govorniškem odru), quibus feminis menstrua non proveniunt Cels.; pren.: malum maximum, si id palam provenit Pl.

2. metaf.
a) (z)rasti, roditi (rojevati) se, vsta(ja)ti, nasta(ja)ti: Sen. ph., Amm. idr., eo anno frumentum angustius provenerat C. je bilo žito sprecej skopo obrodilo, se je bila žetev slabše obnesla, je bila žetev precej borna, lana ali plumbum provenit Plin. se prideluje, Ariaemenem primum Dario provenisse Iust., qui mox provenere (sc. conubio sociatis) T., provenere ibi scriptorum magna ingenia S.; pren.: ut ex studiis gaudium, sic studia hilaritate proveniunt Plin. iun.
b) uspe(va)ti, dobro se obnesti (obnašati), obroditi, da(ja)ti sad(ove), plod(ove): provenit stirps Col. ali arbor, silva Plin., novā ubertate provenire terram T.
c) iziti, izteči (iztekati), tudi izteči (iztekati) se, potekati, napredovati, konč(ev)ati se, spešiti se: Luc. ap. Non., Iust. idr., sine malo Pl., initia belli provenissent T.; occ. srečno (po sreči, uspešno) se iziti, dobro (srečno) se izteči (iztekati), dobro (uspešno) napredovati, posrečiti se, uspe(va)ti, uspeh imeti: Suet., si destinata provenissent T., carmina proveniunt animo deducta sereno O.; (o osebah) dobro ali slabo opraviti, odrezati se, pri(haja)ti skozi: proveni nequiter Pl., quam tu recte provenisti Pl. ker si srečno (po)rodila.

prōvidus 3 (prōvidēre)

1. (v)naprej videč, v prihodnost (v bodočnost) videč: mens provida Reguli H. preroški duh, opera providae naturae Ci., mens provida rerum futurarum Ci., provida futuri opinio L., veri providus augur O., inesse (sc. feminis) sanctum aliquid et providum T. nekak preroški dar.

2. skrben, brižen, skrbeč za kaj: provida cura ducis O., natura … provida utilitatum opportunitatumque omnium Ci., providus rerum vestrarum T., providum evenit T. dogodek, ki priča o božji skrb(nost)i (previdnosti), znak božje skrbnosti (previdnosti).

3. previden, pazljiv, oprezen: cautus et providus L., prudens et providus Ci., illi homines parum cauti providique fuisse putantur Ci., dispice, ne sit parum providum (z inf.) Plin. iun.; adv. prōvidē previdno, pazljivo, oprezno: eligere Plin., omnia quae a duce provide, utiliter, magnifice, constanter fiunt στρατηγικὰ habebuntur Front., ea tamen occasione ordinavit provide multa et disposuit Eutr., is virtutibus vir bonus primum sui atque inde rei publicae rector efficitur, iuste ac provide gubernans, humana non deserens M.

prōvincia -ae, f (morda sor. s skr. pūrvyá-ḥ sprednji, prvi, got. frauja [iz *frawjōn] gospod, stvnem. frō [iz *frōwōn, indoev. *prōu̯i̯ōn-] gospod, frowa gospa; prvotni pomen bi bil torej „gospostvo“. Ljudska etim.: provinciae appelantur quod populus Romanus eas provicit i. e. ante vicit Fest.)

1. pokrájina (pokrajína), provínca, províncija = osvojena dežela zunaj Italije, ki so jo upravljali rimski namestniki: Galliam in provinciam redigere C., praetor provinciam obtinuit Sardiniam N., sorte nactus est provinciam Hispaniam (kot konzul) N., bellum a Parthis in provinciam Syriam illatum L., administrare provinciam aequitate et continentiā Ci., provinciam tenere C., provinciae Galliae praeesse Ci., decedere provinciā, de ali ex provinciā Ci., provinciae aliquem praeficere ali praeponere Ci.; tudi o perzijskih satrapijah in drugih nerimskih deželah in upravnih enotah: Camisares habuit provinciam partem Ciliciae N., reversus inde (sc. Perdicca) inter principes provincias dividit Iust.; occ.
a) jugovzhodna Galija (današnja Provansa): Plin., Belgae ab humanitate provinciae longissime absunt C.
b) Mala Azija: provincia venit in timorem Parthici belli C.
c) Afrika: Adherbal profugit in provinciam S.

2. metaf.
a) vsaka kakemu oblastniku dodeljena služba, službeno opravilo, službena dejavnost, zaupano (dodeljeno) področje, uradn(išk)a oblast: consules de provinciis suis praetorumque rettulerunt L., partiri provincias L., sortiri provincias (sc. inter se) L., parare, comparare provincias inter se L.; od tod provincia urbana et peregrina L. (= provincia praetoris urbani et peregrini) uradno področje (sodna oblast) mestnega pretorja in tujskega pretorja (pretorja za tujce); provincia iuris dicendi L. sodstvo; occ. (vrhovno) poveljstvo, (nad)poveljstvo, (nad)poveljništvo, naloga (vloga, funkcija) vojskovodje: Sicinio Volsci, Aquilio Hernici provincia evenit L. vrhovno poveljstvo v vojni (vojskovodstvo) proti … ; provincia classis ali maritima L. poveljstvo nad ladjevjem, vrhovno pomorsko poveljstvo ((nad)poveljništvo); o položaju, ureditvi in razmerah v nerimskih deželah: Hannonis cis Hiberum provincia erat L. Hanon je imel poveljstvo (je poveljeval) tostran Hibera, Alcibiades in magnā spe erat provinciae bene administrandae N. da srečno dokonča svojo poveljniško nalogo, da bo srečno vodil vojsko, da bo uspešno poveljeval vojski (na Siciliji).
b) sploh služba, opravilo, posel, nalog(a): ipsi obsonant, quae parasitorum ante erat provincia Pl., nunc tibi hanc impero (odkazujem, določam) provinciam Pl., duram cepisti provinciam Ter., ferebat graviter illam sibi provinciam datam Ci., illam sibi officiosam provinciam depoposcit, ut … me in meo lectulo trucidaret Ci.

prōvīsor -ōris, m (prōvidēre)

1. „(vnaprejšnji) predvidovalec česa“, „vnaprejšnji razmišljevalec (pretehtovalec) o čem“ = (v)naprej videč, (v)naprej misleč na kaj, (v)naprej skrbeč za kaj: ingruentium dominationum T., utilium tardus provisor H.

2. preskrbovalec, preskrbnik, oskrbnik, oskrbovalec, dobavljalec, dobavljač, dobavitelj, dobavnik: deliciarum Aug.; occ. preskrbovalec (oskrbovalec) z živežem, vodja oskrbe z živežem (provianta), preskrbnik živeža, živežnik: civitatis Vulg.

prō-vocō -āre -āvī -ātum (prō in vocāre)

1. ven, iz česa (po)klicati, (k sebi) poklicati, priklicati (priklicevati), pozvati (pozivati): herum Pl., servulo mandant, ut ad se provocet Simonidem Ph., Pamphilam cantatum Ter.; metaf. (v)zbuditi ((v)zbujati), pognati (poganjati): Memnonis mater (sc. Aurora) roseo ore provocat diem O., dum rota Luciferi provocat orta diem Tib., provocare fascinum ab inguine H., novas radiculas Col.

2. poz(i)vati = pobuditi (pobujati), spodbuditi (spodbujati), nagovoriti (nagovarjati), prositi, naprositi (naprošati), zaprositi (zaprošati), v negativnem pomenu (raz)dražiti, izz(i)vati, (s)provocirati: Iust., Vell. idr., tacentes … ad communionem sermonis Suet., aliquem omni comitate ad hilaritatem et iocos Suet., ne nos comitate ac munificentiā nostrā provocemus plebem L., his provocati sermonibus C., provocare aliquem iniuriis, maledictis Ci., minis et verbis Vitellianos T., bello, nulla iniuriā provocatus T., provocari beneficio Ci. = prvi biti deležen dobrote; z acc. rei: felicitas temporum, quae bonam conscientiam civium tuorum ad usum indulgentiae tuae provocat (spodbuja) Plin. iun.; z acc. tega, k čemur kdo spodbuja, draži, izziva: sermones Plin. iun., comitate et adloquiis officia provocans T. spodbujajoč (dražeč) k uslugam; occ. izzvati (izzivati), pozvati (pozivati), (s)provocirati na boj ali tekmovanje (tekmo) v čem: ad pugnam Ci., L., ad arma, bellum T., provocatus haec spolia cepi L., pauci temere provocantes L., provocare aliquem in aleam, ut ludat Pl., aliquem tesseris Macr., oleo et mero viros Sen. ph.; pesn.: (sc. equus) cursibus auras provocat V. poziva k diru; z inf. postaviti (razpisati) nagrado: e iecore eorum (sc. mullorum) alecem excogitare provocavit Plin.; pren. pozvati (pozivati), izzvati (izzivati) koga na tekmo(vanje) v čem, tekm(ov)ati s kom v čem, meriti se, poskusiti (poskušati) se s kom v čem: senes illos virtute Plin. iun., elegiā Graecos Q.; metaf. o neživih subj.: omnes has eius (sc. roboris) dotes ilex solo provocat cocco Plin., immensum latus Circi templorum pulchritudinem provocat Plin. iun.

3. kot jur. t.t.
a) poz(i)vati (pred sodnika, pred (na) sodišče), tožiti, s tožbo prijeti koga, vložiti tožbo zoper koga: aliquem ad iudices Ap., aliquem apud iudicem Icti.; abs.: provocare ad iudicium Icti.
b) priz(i)vati se na koga kot višjega sodnika (višjo oblast), vložiti (vlagati) priziv na koga, sklicevati se na koga (v republikanski dobi na ljudstvo, v cesarski na višjega sodnika, na zadnji sodni stopnji na cesarja): provoco L., damnati ad populum provocant Ci., si a duumviris provocarit, provocatione certato Lex ap. L. če pride do priziva zaradi razsodbe duumvirov, naj sproži prizivno pravdo, provocare iudicium ad populum Val. Max., ad competentem iudicem et ab eo ad principem Icti., adversus sententiam Icti., provocandi auxilium perdere Icti.; metaf. sklicevati se na koga: ad Catonem Ci., ad litteras alicuius Ap., ad Iudaeorum codices Aug.

prūriō -īre (prim. pruīna)

1. srbeti: frons prurit Cels., angulus ocelli prurit Iuv.

2. metaf.
a) srbeti koga kaj = hoteti srbeti koga = α) o udih = skominati koga po tepežu (udarci), hoteti biti tepen: malae an dentes tibi pruriunt? Pl. ali jih hočeš dobiti po licih ali po zobeh? β) bati se tepeža (udarcev): dentes (scapulae) pruriunt Pl., dorsus totus prurit Pl. γ) netiti se, goreti = zmeden biti: caput prurit Pl.
b) o človeku = imeti srbečico α) = skominati koga po polteni nasladi (poltenem razkošju), biti pohoten (hotljiv), biti razkošen: Pl., Iuv., Mart. idr., cum matre et sorore prurit Cat.; metaf. o stvareh: Cael., carmina pruriant Mart., quod pruriat (pohotnost) incitare Cat., prurire opusculum Sulpitiae Aus.; z acc. neutr. nam. adv.: tam blandum prurit Mart. β) hlepeti po čem, stremeti za čim, želeti si česa: vitulus prurit in pugnam Mart.

psȳchophthoros -ī, n (gr. ψυχοφϑόρος) morilec duš, dušemorec (o Apolinariju, ki je tajil človeško dušo v Kristusu): Cod. I.

pūbeō -ēre (pūbēs1) le pt. pr. pūbēns -entis

1. spolno goden, dorasel, zrel, polnomočen, goden za ženitev: fratres Cl., anni Aus.

2. metaf. (o rastl.) polnomočen, dozorel, sočen, bujen: herba V., rosae Stat.

pūbēs² -is, f (verjetno iz indoev. kor. *pōu- (*pēu-), pəū- nabrekniti, oteči; prim. skr. pṓtaḥ, pṓtakaḥ, mladenič, putrakáḥ mladič, putrás sin, otrok, gr. παῖς, παΐς [iz *πάFις] otrok, πῶλος žrebe, lat. puer [stlat. pover], pullus, pūsus, pūpus, pūpa, pūpilla, pūmilus, pūtus, praepūtium, sl. ptica, ptiček), lit. putýtis mladič, mlad ptič, majhna žival, teliček, paũtas jajce, modo, got. fula = stvnem. folo = nem. Füllen, Fohlen žrebe, žrebiček)

1. prva brada, mlečna brada, tudi sramne dlake, sramna kosmatina (oboje znamenje spolne zrelosti in godnosti): Plin., Cels.; od tod

2. meton.
a) dimlje, sram, podpopje: O., Plin., Ap., Amm. idr., virgo pube tenus V.
b) odrasli (dorasli) ljudje, dorasla mladina, mlado moštvo, mladež: Romana L., T., Sil., ingenua T., captiva H., robora pubis laeta V., ei senatus omnem Italiae pubem commiserat Ci.; (pesn.) metaf. o bikih: indomita V.
c) možje, ljudje, ljudstvo: H., Cat., Tib., pube praesenti Pl., Dardana V. = Trojanci, agrestis V. kmečko (kmetsko) ljudstvo. — Soobl. pūbis -is, f: Prud.

pūbēscō -ere, pūbuī (incoh. k pūbēre)

1. sramne dlake in poseb. puh, mah, mlečno brado dobivati, (o)braditi se, pustiti (puščati) si rasti brado, posta(ja)ti poraščen: molli veste Lucr. postajati poraščen z mehkimi lasmi doraslosti, pustiti si rasti mehke lase doraslosti, pubescunt mālae Val. Fl., pubescente mālā Sil., pubescentia ora Stat.; metaf. zarasti (zaraščati) se, ode(va)ti se, pokri(va)ti se: Enn. fr., Plin., Cl. idr., prata pubescunt variorum flore colorum O.

2. meton. (o)braditi se = odrasti (odraščati), dorasti (doraščati), nastopiti (nastopati) mladeniška (moška) leta, doseči (dosegati) mladeniška (moška) leta (odraslost, doraslost, zrelost), stopiti v moško dobo: Sil., Val. Max., Suet. idr., Hercules cum primum pubesceret, exiit Ci., flos iuvenum pubescentium ad militiam L. mladeničev, zrelih (dozorevajočih) za vojaška leta (za služenje vojske), aequali tecum pubesceret aevo V., pubescentibus annis Petr. v letih doraščanja, si alter eorum pubuerit Icti. ako … doraste (odraste); metaf. (do vrha) (z)rasti, dozore(va)ti, (do)zoreti: Col., Macr. idr., omnia, quae terra gignit, maturata pubescunt Ci., largo pubescit vinea fetu V., pubescere leto (o ptiču feniksu) Cl. pomladiti (pomlajati) se, pubescentes radii (sc. solis) Cl. s polno močjo sijoči, pubescente vere Amm. z začetkom pomladi.

pūblicus 3 (na stlat. napisih tudi poblicus in puplicus; po eni od razlag poplicus izhaja iz populus, stlat. poplus „ki (kar) zadeva ljudstvo“, pūblicus pa iz *pūbicus (iz pūbēs) „ki (kar) zadeva odrasle može“; po drugi razlagi gre za besedo etr. izvora)

1. ljudstvo (občino, državo, državljane) zadevajoč, ljudstvu (občini, državi, državljanom) pripadajoč, ljudski, narodov, naroden, občinski, državen (naspr. privatus): loca, litora Ci., flumina Icti., sive privatus esset sive publicus (sc. locus) N. zasebno ali občinsko (državno) zemljišče, suo privato, non publico consilio N. na svojo roko, ne v državnem imenu, pecunia Ci., N. državni denar, državne finance, vectigal Ulp. (Dig.) ali vectigalia Suet. državni dohodki, litterae Ci. ali tabulae Ci. državne listine, uradni dokumenti, vincula N. državna ječa, occupationes C. državni posli, politični posli, publica ac privata sacrificia C., equus (gl. equus) L., servus L. ali minister Ap. državni suženj = oblastniški sluga, uradni sluga (birič), res publica, non privata N. ne zasebna, temveč državna stvar (zadeva), causa L. državna stvar, državna zadeva; pogosto tudi = pravda o državnih stvareh (zadevah): Ci. = iudicium Gell., causae iudiciaque publica Ci. pravde o državnih stvareh (zadevah) in hudodelstvih zoper državo, iniuriae C. državi storjene krivice, razžalitve države, sollicitudo L. zaradi države, sumptu publico Ci. ob državnih stroških, na državne stroške, na stroške države, sine ullā impensā publicā N. brez slehernih državnih stroškov, brez slehernih stroškov z državo, publicum funus Plin. iun., T. na državne stroške prirejen pogreb (toda prim. spodaj pod 2.), bono publico S., L. državi v blaginjo (korist), malo publico S., L. državi v škodo (kvar), na škodo države, pessimo publico Varr., L. idr. državi v največjo škodo, na največjo škodo države, magnificentia Ci. sijaj(nost) države, egregium T. slava države, poena L. od države naložena kazen, periculum L. od države prevzeta nevarnost, dii N. ljudska (državna) božanstva, consilium Ci. državni (= senatski) ukrep (sklep), publicos canes alere Ci. rediti pse na državne stroške (naspr. domesticos canes alere Ci. rediti pse na svoje stroške); poseb. pogosto res publica država (gl. pod rēs). Od tod subst. pūblicus -ī, m državni suženj, oblastniški suženj, uradni sluga, nižji sluga kakega oblastnika, svečeništva, birič (s celotnim izrazom servus publicus, gl. zgoraj): metuit publicos Pl. redarjev, redarstva; pūblicum -ī, n
a) država, občina, občinstvo, ljudska skupščina, ljudski (narodni) zbor: in publicum emere, redimere L. ali consulere in publicum Plin. iun. za državo, in publicum polliceri C. v splošni (obči) prid, in publico animadvertere Plin. iun. v državnem imenu, referre in publicum cornua C. na ljudski skupščini pokazati.
b) državna last (lastnina): publicum populi Romani fieri Ci., avertere aliquid de publico Ci., iubere aliquem (aliquid) populi Romani esse L., Icti. proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati) koga (kaj) za državno lastnino, narediti (delati) koga (kaj) last države, Campanum publicum Ci. kampan(ij)sko državno zemljišče.
c) državni zaklad, državna blagajna, erár: de publico convivari Ci. na državne stroške, pecunias in publico deponere C., pecuniam ex publico tradere C. ali dare L., bona addicere in publicum C. prisoditi (prisojati) državni blagajni, in publicum redigere L. ali referre N. ali conferre L. spraviti (spravljati), odda(ja)ti, prispevati v državno blagajno, publico teneri Suet. biti zavezan (dolžan) plačevati davek državni blagajni.
d) državni dohodki, davki: publica male redimere Ci., conducere publica H.; metaf.: qui salutationum publicum exercet Sen. ph. ki pobira davek (= zahteva vstopnino) od obiskovalcev svojega gospoda (o nekem vratarju); occ. davčni zakup, davčno zakupništvo, državni zakup, državno zakupništvo: dum in eo publico essent L. dokler bi imeli ta državni zakup, magnas partes (deleže) habere publicorum Ci., societates publicorum Ci. delniške družbe za davčni zakup, delniške družbe glavnih davčnih zakupnikov, magister scripturae et sex publicorum Ci. davčni ravnatelj, publicum habere Pl. biti državni zakupnik, biti davčni zakupnik, publicum quadragesimae in Asiā agere Suet. pobirati štiridesetino (kot dačo, dajatev, davek), biti štiridesetinski mitninar (pri državnih zakupnikih); publico frui Ci., Ulp. (Dig.) uživati (prejemati) dohodek od (iz) državnega zakupa.
e) državni arhiv, državno pismohranišče, državna pismohrana: ut scriptum in publico in litteris exstat Varr.

2. javen, občen, obči, splošen, navaden, običajen: favor O., lux publica mundi H. (o soncu), dies Sen. ph. navaden dan (= od jutra do večera), officia Plin. iun., verbum Sen. ph., verba Ci., mores Cu., usus H., Vell., Icti., vina Plin., incendium, pavor L., funus Suet. ob katerem žaluje vsa država (s prekinitvijo delovanja sodišč in drugimi zunanjimi znamenji žalovanja); pesn.: publica cura iuvenum prodis H. skrb čisto vseh mladeničev; publicum est z inf. splošna navada je, splošno uveljavljeno je: publicum eorum (sc. picorum) est tabulata ramorum sustinendo nido provide eligere Plin.; occ. (pesn.) preprost, navaden, vsakdanji, običajen: structura carminis O., vena Iuv., sermo non publici saporis Petr. — Od tod subst. pūblica -ae, f javna blodnica, javna deklina, vlačuga, prostitutka: Sen. ph., Aug.; pūblicum -ī, n javnost, javen prostor, cesta, ulica: in publicum prodire Ci. (od)iti na ulico, (od)iti z doma, javno se (po)kazati, (po)kazati se v javnosti, in publicum se proripere L., in publicum egredi T., in publico (zunaj, z doma) esse non audet, inclusit se domi Ci., in publico (javno) epulari L. ali convivari Ci., in publico versari T., in publico adsistere C., blandiores in publico (na cesti, javno) quam in privato (doma) L., pernoctare in publico Ci. na cesti, publico carere Ci. ali abstinere T., Suet. ne (od)iti z doma, osta(ja)ti doma, rapi de publico Suet., lecticā per publicum vehi Suet., in publico ponere N. ali publico proponere L. ali in publicum proponere Ci. javno izpostaviti, cadaver in publicum (na cesto) abicere Ci., aequare Meli domum publico Varr. izravnati s cesto = porušiti; occ. javno (tj. občinsko ali državno) skladišče: frumenti quod inventum est, in publicum conferunt C., quod (sc. panicum et hordeum corruptum) in publicum contulerunt C. — Od tod adv.
a) pūblicē (star. pōblicē)

1. javno, od države, s strani države, v imenu države, na povelje (ukaz) države, po državnem ukrepu, v prid (korist) državi, za državo (naspr. privatim): privatim ac (et) publice, neque publice neque privatim Ci. idr., p. dicere, venire, interfici Ci., rapere S., frumentum polliceri C., ab Atheniensibus publice exposcebatur (sc. Themistocles) N., litteras publice scribere Ci. ali mittere Ci., N. (na)pisati (ali poslati) uradno pismo (dopis), publice damnati N. v imenu države, publice maximam putant laudem C. za državo, cum enim versuram facere publice necesse esset N. vzeti državno posojilo, mali quid ortum ex hoc sit Ter. državi v škodo (kvar); occ. na državne stroške, na stroške države, ob državnih stroških: publice efferri, ali N., vesci L., statua publice ei in foro constituta est N.

2. občno, (v)obče, splošno, vsak brez razločka, vsi brez razlike, vsi skupaj: Gell., Icti. idr., publice exsulatum ire L.

3. javno, vpričo vseh ljudi, ob navzočnosti vseh ljudi, pred vsem svetom: Eutr., publice disserere Ap., Gell., rumor publice crebuerat Ap.
b) pūbliciter = pūblicē 1.: Pomp. ap. Non.