Franja

Broteās -ae, m (Βροτέας) Broteja, gr. moško ime. Poseb.

1. Vulkanov in Minervin sin: O.

2. Perzejev tovariš: O.

3. neki Lapit: O.

Bruchīon -īī, n (Βρουχεῖον) Bruhij, poznejše ime kraljevske stolice v Aleksandriji, ki je bila sestavljena iz več prečudovitih stavb: Amm., Hier.

Būcar -aris, m Bukar, afr. ime, poseb.

1. mavretanski kralj v času druge punske vojne: L.

2. poveljnik kralja Sifaka: L. — Soobl. Boccar -aris, m Bokar, apel. = Afričan: Iuv.

Būcephalās -ae, acc. -am in -ān, m: Cu., Plin., in Būcephalus -ī, m: Gell. (mak. Βουκεφάλας, gr. Βουκέφαλος) Bukefal = Biko-glav, ime konja Aleksandra Vel. Od tod Būcephala -ae, f: Plin. in Būcephalē -ēs, f: Iust. (Βουκεφάλη), tudi Būcephala -ōrum, n: Cu. (τὰ Βουκέφαλα) in Būcephalos -ī, f: Gell. Bukefala, Bukefale, mesto ob Hidaspu v Indiji, katero je Aleksander Vel. ustanovil in poimenoval na čast svojemu konju.

Būtēs -ae, m (Βούτης) But(es), gr. moško ime: O., V., Hyg. Od tod patronim Būtadēs -ae, m (*Βουτάδης) Butad, Butov potomec: Prisc.

Cadmus -ī, m (Κάδμος = vzhodnik, iz hebr. kadema = jutrova dežela) Kadem,

1. samogovoreče ime fen. priseljencev v Beotiji; poseb. Kadem, mitološki sin fen. kralja Agenorja, ki je med iskanjem svoje sestre Evrope prišel v Beotijo in tam ust. Kadmejo; s seboj je prinesel fen. črkopis, iznašel topljenje rude in se nazadnje spremenil v kačo: Ci., H., O. idr.; Cadmi soror O. = Evropa kot del sveta, Cadmi nigellae filiae ali Cadmi filiolae atricolores Aus. (o Kadmovih črkah). Od tod adj.
a) Cadmēus 3 (Καδμεῖος) Kadmov, kademski: Thebae Pr. ker jih je ust. Kadem, mater (= Agaue Agava, Kadmova hči) Tib., Sen. tr., cistae Sen. tr. bakhovski (ker je Bakh Semelin sin, torej Kadmov vnuk); pesn. = α) tebanski: Dirce Lucan., iuventus Stat. β) feniški (ker je bil Kadem Feničan): Tyros Pr.; od tod γ) kartažanski: genus, manus, stirps Sil. Subst. Cadmēa -ae, f (sc. arx) Kadmeja, trdnjava v Tebah, ki jo je dal zgraditi Kadem: N.
b) Cadmēius 3 (Καδμήϊος) Kadmov, kademski: Ino Sen. tr., genetrix (= Agaue) Stat., heros (= Tebanec Polynices) Stat., seges Val. Fl. zmajevi zobje, ki jih je posejal Kadem.
c) pesn. Cadmēis -idis ali -idos, acc. -ida, f (Καδμηΐς) kademska, Kadmova, tebanska: arx, domus, matres O.; subst. Kadmovka, Kadmova hči = Semele ali Ino O. = Agaue Ps.-V. (Cul.) = Agaue, Ino in Autonoe Sen. tr. — Subst. Cadmogena -ae, f (Cadmus in genere = gīgnere) Kadmova rojenka (hči): Semela Acc. fr.

2. Kadem iz Mileta, logograf in eden prvih gr. prozaikov (malo pred perz. vojnami): Plin.

3. kruti rabelj v Horacijevem času: cives tradere Cadmo H.

4. karsko gorovje: Plin.

Caecilius 3 (caecus) Cecilij(ev), ime rim. plebejskega rodu z družinami Basov, Dentrov, Rufov in Metelov. Poseb. C. Caec. Statius Gaj Cecilij Stacij, po rodu Insubrec, kot otrok vzgojen v Rimu, okoli l. 180 imeniten komik, a njegova latinščina ni ravno slovela: Ter., Varr. ap. Non., Ci., H., Q. — Kot adj. Cecilijev: lex (de ambitu) Ci., familia Vell., Caecilia lactuca Col. = Caeciliāna lactuca. — Od tod zopet adj. Caeciliānus 3 Cecilijev: fabula (komika Stacija) Ci., illud Ci. tisti Cecilijev izrek, lactuca (po Kvintu Ceciliju Metelu = caecilia 2.) Col., Plin., tako tudi Caeciliana cerasa Plin.

Caecīna -ae, m (iz etr. Ceicna) Cecina, ime iz etr. Volater priseljenega Licinijevega rodu. Poseb.

1. A. Licinius Cecina Avel Licinij Cecina; zanj je imel Cicero l. 69 govor „ pro Caecina“.

2. A. Caec. Severus Avel Cecinij Sever, poveljnik pod Avgustom, l. 14 po Kr. namestnik v Germaniji: T.

3. A. Caec. Alienus Avel Cecinij Alien, ki je premagal Otona pri Bedriaku; Tit ga je dal l. 75 po Kr. usmrtiti: T.

Caelius 3 Celij(ev)

I. ime rim. plebejskega rodu z rodbinama Kaldov in Rufov. Poseb.

1. L. Caelius Antipater Lucij Celij Antipater, sloviti analist (v 7 knjigah z naslovom Annales je opisal drugo punsko vojno), govornik in pravoznanec v času Grakhov, poglavitni Livijev vir za Hanibalovo vojno: Ci., L., Val. Max.

2. C. Cael. Caldus Gaj Celij Kald; po zaslugi svoje delavnosti in zgovornosti se je povzpel do najvišjih častnih služb; kot tr. pl. je l. 107 sprožil zakon, po katerem naj bi se na sodiščih pismeno glasovalo tudi pri postopkih o veleizdaji; konz. l. 94: Ci.

3. M. Cael. Rufus Mark Celij Ruf, roj. l. 82, državnik in govornik, ki se je po volji Cicerona in Marka Krasa izobraževal v znanostih in umetnostih, zlasti pa v govorništvu. Bil je zvest prijatelj Ciceronu, ki ga je l. 56 zagovarjal v govoru pro Caelio; pozneje je bil kot tr. pl. Cezarjev privrženec. Usmrtili so ga l. 48 v Turijih: Ci., C. idr.

— II. Caelius Aurelianus Celij Avrelijan, rim. zdravnik v 5. st. po Kr. iz Sike (Sicca) v Numidiji; napisal je Acutarum passionum libri III in Chronicarum passionum libri V; poleg teh spisov so ohranjeni še večji fragmenti drugih del. — Od tod adj. Caeliānus 3 Celijev: Caelianum illud Ci. ep. tisti Celijev izrek, Caelianae orationes (govori Marka Celija Rufa) T.; subst. Caeliāna -ōrum, n Celijevi (= Lucija Celija Antipatra) spisi: Ci. ep.

Caepiō -ōnis, m (caepa) Cepion, ime Servilijevega rodu, gl. Servīlius.

Caesar -aris, m (gr. Καῖσαρ) Cezar, ime Julijevega rodu. Poseb.

1. L. Iulius Caesar Lucij Julij Cezar, konz. l. 90: Ci. idr.

2. njegov brat C. Iulius Caesar Strabo Gaj Julij Cezar Strabon, dober govornik; oba brata je l. 87 ubil marijevec Gaj Flavij Fimbrija: Ci.

3. C. Iulius Caesar Gaj Julij Cezar, sloviti državnik, vojskovodja, govornik in pisatelj, roj. l. 100, umorjen l. 44 v zaroti: Ci., S., T. idr.

4. njegov posinovljenec C. Iulius Caesar Octavianus, pozneje Augustus Gaj Julij Cezar Oktavijan Avgust (gl. Octāvius). Za njim so imeli vsi rim. ces. naslov Caesar (apel. = cesar) s pridevkom Augustus; po Hadrijanu se je vladajoči ces. imenoval Caesar Augustus, določeni prestolonaslednik pa samo Caesar: Aur.

5. Germānicus Caesar Germanik Cezar (gl. Germānicus pri Germānī.) — Od tod adj. Caesareus 3
a) Cezarjev (= Gaja Julija Cezarja), cezarski: nomen, numen, voltus, sanguis O., forum Stat. (ki ga je osnoval Cezar).
b) cesarski: amphitheatrum Mart. (ki ga je dal zgraditi ces. Domicijan), leones Mart. (ki jih je dal ces. Domicijan za boje z zvermi). Caesariānus (v pozni lat. Caesareānus) 3
a) Cezarjev (= Gaja Julija Cezarja), cezarski: Caesarianum civile bellum N., aequitas Val. Max., partes Plin., eques Mart., orationes Serv. hvalilni Ciceronovi govori pred Cezarjem in njemu v slavo; subst. Caesariānī -ōrum, m cezarjevci, cezarjanci, Cezarjevi privrženci v državljanski vojni: Auct. b. Afr., Fl.
b) cesarski, cesarjev (gen. pl.): collyrium Cels., Pallas Mart. (ki jo je Domicijan posebno častil), imperium, Caesareanorum temporum scriptores Vop.; subst. Caesariānī -ōrum, m cesarski služabniki ali uradniki v rim. provincah: Cod. Th., Cod. I. Caesariēnsis -e Cezarski, ime več krajev, npr.: Mauretania Caes. = vzhodni del Mavretanije: Plin., T., Colonia Caes. Icti. Caesarīnus 3 Cezarjev (= Gaja Julija Cezarja), cezarski: celeritas Ci. ep. Z gr. obrazilom (Καισάρειος) nav. le subst. fem. Caesarēa (Caesarīa) Cezareja (Cezarija) = Cezarjevo (sc. mesto), ime več mest
a) obmorsko mestece v Palestini na meji med Galilejo in Samarijo: T., Eutr., Amm.; preb. Caesariēnsēs -ium, m Cezarejci: Plin., Ulp. (Dig.).
b) glav. mesto Cezarske Mavretanije, prej Iol: Mel., Plin., Eutr.
c) glav. mesto Kapadokije: Auct. b. Alx., Plin., Eutr.
č) mesto v Fenikiji, ki so ga poselili Rimljani, prej Arca ali Arcēna urbs, roj. kraj ces. Aleksandra Severa: Aur., Lamp.
d) mesta v Kilikiji, Mali Armeniji, Pizidiji in Trahonitidi: Plin.
e) Caesarea Augusta Cezaravgusta (gl. Caesaraugusta).

Caesennius 3 Cezenij(ev), ime etr., pozneje rim. rodu. Poseb.

1. Caes. Lentō Cezenij Lenton, Cezarjev privrženec: Ci.

2. C. Caes. Paetus Gaj Cezenij Pet, poveljnik pod Neronom, Vologez ga je l. 61 po Kr. premagal pri Tigranocerti: T.

Caesetius -iī, m, popolno ime L. Caes. Flav(i)us Lucij Cezecij Flav(ij), tr. pl. l. 44: Ci., Vell., Suet.

caesius 3 (caelum2) modro siv, siv: dicere licebit... caesios oculos Minervae, caeruleos esse Neptuni Ci., caesii oculi Vitr., caesii (oculi) in tenebris clariores Plin., pupillae caesius color Cels; occ. z modro sivimi očmi, sivook, mačjeok: Corn., virgo Ter., Lucr., leo Cat. — Superl. caesissumus navaja Varr. — Kot rodbinsko ime Caesius -iī, m Cezij: Cat., P. Caes. Publij Cezij: Ci., Caes. Cordus Cezij Kord: T., Caes. Nasika Cezij Nazika: T., poseb. Caes. Bassus Cezij Bas, lirski pesnik in prijatelj pesnika Perzija: Pers., Q.

Caesō (Kaesō) -ōnis, m (caesius) Cezon (Kezon), ime Duilijevega, Fabijevega in Kvinkcijevega rodu: Plin.

Caesōnius 3 Cezonij(ev), ime rim. rodu. Poseb.

1. M. Caesonius Mark Cezonij; bil je edil skupaj s Ciceronom: Ci.

2. Caes. Paetus Cezonij Pet, konz. v Neronovem času: T.

3. Caesonia Cezonija, Kaligulova žena: Plin., Pers., Iuv., Suet. — Od tod adj. Caesōniānus 3 Cezonijev = ki izvira od kakega Cezonija: praeceptum Col.

Caīcus -ī, m (Κάϊκος) Kaik,

1. mizijska reka: Ci., V., L., O. idr. Od tod

2. samogovoreče ime Enejevega tovariša (= Mizijec): V.

Calaïs -idis, acc. -in in -im, abl. -ī in -ide, m (Κάλαϊς) Kalaid, Borejev krilati sin, ki je z bratom Zetom na argonavtski plovbi pregnal Harpije: O., Pr. idr.

2. samogovoreče ime (καλός) nekega lepega mladeniča: sidere pulchrior H.

Caletrānus ager Kaletrsko ozemlje v Etruriji, ki je dobilo ime po nekem izginulem mestu: L., Plin.

Calidius 3 Kalidij(ev), ime rim. rodu. Poseb.

1. Q. Calidius Kvint Kalidij, tr. pl. l. 99: Ci.

2. M. Cal. Mark Kalidij, sin prejšnjega, pretor l. 57, cezarjanec, Ciceronov prijatelj, izvrsten govornik in državnik, obtožen de ambitu: Ci. ep., C. idr. Od tod adj. Calidiānus 3 Kalidijev, kalidijski: crimen Ci.