Franja

celsus 3, adv. -ē (gl. *cellō¹)

1. kvišku moleč, štrleč in od tod vznesen, vzvišen, visok: quae (natura) primum eos (homines)... celsos et erectos constituit Ci., c. vortex montis Ci., Appenninus, Acherontia H., turres H., O., arx., Capitolia, urbs, puppis V., collum, remigia O., celsus in cornua cervus O. s štrlečim rogovjem, laetitia vitium celsius evagatur Col., celsius assurgere Cl. ali consurgere Amm.; z abl.: celsus haec corpore... dicebat L.

2. pren.
a) po dostojanstvu visok, vzvišen: eques Stat., senatus ali senatūs turba Sil., sedes celsissima dignitatis et honoris Ci., celsae natorum aequavit honori Stat. visokorodnih (drugi berejo: celso... honore), celsius evocari Col.
b) v duševnem oziru velikosrčen, velikodušen, velik: celsus et erectus et ea, quae homini accidere possunt, omnia parva ducens Ci., celsus (po drugih celsā) mente Sil., quo generosior celsiorque est Q.; occ. v slabem pomenu: visok, prevzeten, ohol, ošaben: erectum et celsum vagari toto foro Ci., celsi et spe haud dubia feroces L., celsi praetereunt austera poëmata Ramnes H., celsus profatur Sil. — Kot ime več rim. rodov Celsus -ī, m Celz, poseb.

1. C. Cels. Albinovanus Gaj Celz Albinovan, Horacijev prijatelj, lirski pesnik, ki je kot scriba spremljal Tiberija na njegovem pohodu v Armenijo (l. 20): H.

2. A. Cornelius Cels. Avel Kornelij Celz, sloveči zdravnik in učenjak v Tiberijevem času, napisal je enciklopedično delo (Artes) v 20 knjigah, od katerih je ohranjenih samo 8 (VI.—XIII.) de medicina: Col., Q., Veg.

3. P. Iuventius Cels. Publij Juvencij Celz, oče in sin, oba izvrstna pravnika, oče v Vespazijanovem času: Dig., njegov slavnejši sin v času Trajana, Domicijana in Hadrijana: Plin. iun., Ulp. (Dig.)

Celtae -ārum, m Kelti, veliko indoevr. ljudstvo, v širšem pomenu skupina vseh rodov, ki so prebivali pred germanskim navalom v zgornji Italiji od umbrijskega obrežja (Sena Gallica!) proti severu do Donave in Rena, v Galiji, Britaniji in delu Hispanije; pri Rimljanih v ožjem pomenu rodovi srednje in južne Galije: C., L. idr. Od tod

1. adj. Celticus 3 keltski =
a) srednje- in južnogalski: Gallia, spolia Plin., spica Plin. Val., nardus Plin. Val. = subst. celtica -ae, f: Th., Prisc., Plin. Val.
b) gornjeitalski: rura Sil.
c) Celtica gēns keltsko v današnji španski Galiciji: Mel., tam prōmunturium Celticum Keltsko predgorje: Mel., Plin.

2. subst.
a) Celtica -ae, f (sc. terra) Keltsko (ozemlje) α) v Hispaniji: Plin. β) visoko na severu ob Belem morju: Plin.
b) Celticī -ōrum, m (sc. populi, Κελτικοί) Keltiki = Celtica gens: Mel., Plin.
c) Celticum -ī, n (sc. nomen ali imperium, τὸ Κελτικόν) Keltsko = skupina keltskih rodov v Galiji, keltska vladavina: L.

cēnāticus 3 (cēna) obeden, jedilen: spes Pl. nadejanje obeda; kot subst. cēnāticum -ī, n obednina (vojakom, svečenikom idr.) namesto obeda izplačani denar: Cod. Th.

centēnī -ae, gen. centēnûm, num. distributivum (centum) po sto, večkrat sto, vsakokrat sto: latae pedum centenûm quinquagenûm Varr. fr., deciens centena milia Ci. = 1000000, decies centena (sc. milia) dedisses huic parco H., viciens centena milia pasuum C. = 2000 milj, centeni ex singulis pagis T. Redkeje sg. centēnus 3 stokraten, stoteren: centenāque arbore fluctum verberat V. s sto vesli, c. vulnus Sil., guttur Pers., iudex (= centumvir) Stat., consul Mart., dignitas Icti. čin centenarijev (gl. centēnārius), reditus Ven. Od tod subst.

1. centēna -ae, f (sc. dignitas) = centena dignitas: Cod. Th.

2. centēnum -ī, n = secāle ker stoterno rodi: Isid.

Centuripae -ārum, f (Κεντούριπαι) Kenturipe, sicilsko mesto jugozahodno od Etne: Sil. (rokopisno tudi Centuripē -ēs, f), Plin. — Soobl. Centuripīnum -ī, n Kenturipin: Mel. — Od tod adj. Centuripīnus 3 kenturipski: Plin., ager, civitas, cives, legati, populus Ci.; subst. Centuripīnī -ōrum, m Kenturipčani, preb. Kenturipe: Ci., Plin.; met. = Centuripae: Centuripinis, in civitate totius Siciliae multo maxima et locupletissima Ci.

cephalicus 3 (gr. κεφαλικός) ki se tiče glave, glaven: Cels., P. Veg.; subst. cephalichum -ī, n (κεφαλικόν, sc. ἔμπλαστρον) obliž za glavo: P. Veg.

cerambus -ī, m (gr. κέραμβος in pogosteje κεράμβυξ) hrošč z dolgimi rožički, najbrž rogač; od tod Cerambus -ī, m Keramb, mitična oseba, spremenjena v hrošča: O.

cerasus -ī, n (gr. κέρασος)

1. češnja (drevo): Varr., V., Col., Plin., Isid.; occ. češnjevina: Pers.

2. redkeje češnja (plod): Pr., Plin.

cērātum -ī, n (cēra) voščeno mazilo, voščena pomada, voščeni obliž: Cels., Col., Plin. — Soobl. cērōtum -ī, n: Plin., Mart. in cērātōrium (cērōtārium) -iī, n: Th. Prisc., Marc., Cael.

ceraunius 3 (gr. κεραύνιος) h gromu (blisku) spadajoč, gromov, bliskov, od tod

1. rdečkast
a) cer. gemma neki dragulj, neke vrste mačje oko: Plin., Lamp. = subst. ceraunium -iī, n: Cl., M. ali ceraunus -ī, m: Prud., M.
b) cer. vitis: Plin.
c) ceraunia -ae, f rožičevec: Plin.

2. nom. propr.
a) Cerauniī montēs: Mel., Plin., Suet., Fl., pogosteje, zlasti pesn., le subst. Ceraunia -ōrum, n (sc. saxa ali promunturia, Κεραύνικ ὄρη): V., Pr., O., Fl., idr. Keravensko gorovje, pravzaprav Gromovne ali Bliskove višave na epirskem obrežju, tako imenovane zaradi pogostih viharjev in neviht (prim. Acroceraunia pri Acroceraunium).
b) Ceraunius (mōns): Plin., M. ali montēs Ceraunī: Mel., Plin. Keravensko pogorje, severovzhodni del Kavkaza, tudi cel Kavkaz.
c) Ceraunius saltus Keravensko gozdnato pogorje v Libiji: Mel.

ceraunus -ī, m (gr. κεραυνός) blisk, toda le kot ime dragulja, menda mačje oko (gl. ceraunius): Prud., M. — Kot nom. propr. Ceraunus -ī, m Keraven,

1. priimek sirskega kralja, brata Ptolemaja Filadelfa, najstar. sina Ptolemaja I.: N., Iust.

2. kapadokijska reka: Plin.

cēreolus 3 (demin. cēreus) rumenkast kakor vosek: pruna Col. poet.; subst. cēreolus -ī, m voščena svečica: Hier., Isid.

cēreus 3 (cēra)

1. voščen, iz voska: nihil cereum Ci., castra ali regna V. tabor, kraljestvo čebel, celice, panj, effigies, imago H., simulacra O., ficto in peius vultu proponi cereus H. kot voščeno doprsje, campus Tit. fr. voščena pisalna deščica; subst. cēreus -ī, m voščena sveča, voščenica (popolnoma cereus funalis): Pl., Val. Max., Sen. ph., Mart. idr., ad statuas tus, cerei Ci., delectabatur cereo funali (v novejših izdajah crebro funali) Ci. (De senectute 13, 44).

2. pren.
a) voščene barve (gen. sg.), rumen kakor vosek: pruna V., color Plin., poma Mart.; occ. bel kakor vosek: cerea Telephi bracchia H., ali od rumene tolšče bleščeč, tolst: ficedula, turtur Mart.; v slabem pomenu masten, umazan, zamazan: abolla, lucerna Mart.
b) kakor vosek gibek, mehek, voljan: cereus in vitium flecti H.

cērinus 3 (gr. κήρινος) voščene barve (gen. sg.), rumen kakor vosek: berylli, pruna Plin.; subst. cērinum -ī, n oblačilo voščene barve: Pl.

Chalcis -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Χαλκίς) Halkida,

1. glavno evbojsko mesto ob Evripu, z mostom povezano s celino, rojstni kraj gr. govornika Izeja in pesnikov Evforiona in Likofrona: N., L., Vell. idr., imenovano tudi Chalc. Euboeae Plin. Evbojska Halkida. Od tod adj.
a) Chalcidēnsis -e halkidski, iz Halkide: hospes L., cum Timagora Chalcidense Plin.; subst. pl. Chalcidēnsēs -ium, m Halkidci, preb. Halkide: L., Plin., ali sploh halkidski Jonci na Evboji, ustanovitelji mnogih naselbin (najstarejše so bile Cumae Kume, ki so same ustanovile naselbini Nolo in Abelo): Iust.
b) Chalcidicēnsis -e, halkidski: colonia (= Cumae) Gell.
c) Chalcidicus 3 (Χαλκιδικός) α) halkidski: Euripus Ci., creta Varr., Plin., galli Varr., fici Varr., Col., versus V., Q. pesnika Evforiona, arenae Val. Fl.; subst. Chalcidicum -ī, n (sc. conclave ali aedificium) halkidska soba, nekakšna soba v vogalu bazilik na obeh straneh tribunala: Vitr.; occ. prostorna soba v gr. hišah: Arn., Aus. β) pesn. = kumski (ker so Kume halkidska naselbina): arx (= Cumae) V., litora, turres Stat., carmen Stat. kumske Sibile, Nola Sil. (gl. spredaj pod Chalcidēnsis).

2. Chalcis ad Belum Halkida ob Belu, mesto v Kelesiriji: Plin.

3. gr. mesto v Arabiji: Plin.

4. otok pri Etoliji: Plin.

5. zaliv v Etoliji: Plin.

Chaldaeus 3 (Χαλδαῖος) haldejski (kaldejski), južnobabilonski: regnum Lucan., grex Iuv. Haldejci (Kaldejci) = vedeževalci (gl. v nadalj. Chaldaeī). Od tod

1. subst.
a) Chaldaea -ae, f (Χαλδαία) Haldeja (Kaldeja), jugozahodni babilonski del od Evfrata do Arabske puščave: Plin.
b) Chaldaeī -ōrum, m (Χαλδαῖοι) Haldejci (Kaldejci), preb. Kaldeje: Favorinus ap. Gell.; babilonska svečeniška kasta, bili so izvrstni astrologi, astronomi, vedeževalci in čarovniki; od tod Chaldaei pogosto = astrologi, astronomi, vedeževalci: Varr. fr., Ci., Lucr. (z gen. pl.: Chaldaeûm) idr.; sg. Chaldaeus -ī, m = vedež(evalec): Ca. Od tod

2. zopet adj. Chaldaicus 3 haldejski (kaldejski): praedicendi genus, rationes Ci., disciplina Vitr., gentes Plin.

Chanaān (kontr. Chanān), f, indecl. Kanaan, palestinska pokrajina: Eccl., Vulg. Od tod adj.

1. Chananaeus 3 kanaanski, iz Kanaana: Eccl.; subst.
a) Chananaea -ae, f Kanaanka: Ambr.
b) Chananaeus -ī, m Kanaanec (kolekt.): Eccl.; v pl. Chananaeī -ōrum, m Kanaanci, preb. Kanaana: Eccl.

2. Chananītis -tidis, f kanaanska: lingua Eccl.; kot subst. = Kanaanka: Eccl.

charitōn blepharōn (gr. gen. pl. χαρίτων βλεφάρων ljubkih vek, z ljubkimi vekami), po drugih charitoblepharon -ī, n grmiček z ljubkimi vekami: qui (frutex) vocatur charitoblepharon Plin.

Chersonēsus (Cherronēsus, Cherronēsos) -ī, f (χερσόνησος, χερρόνησος) pravzaprav „celinski otok“ = polotok, Her(z)onez; poseb.

1. Cherr. Taurica: Plin., tudi samo Cherr.: Ci. ep., Varr. fr., Plin. Tavrski Herzonez, današnji Krimski polotok med Azovskim in Črnim morjem.

2. Cher. Thracia, nav. samo Cher.: L., Mel. Traški Herzonez, današnji Galipolski polotok med Helespontom in Črnim zalivom: Attalici agri in Cherroneso Ci.; po skladu mestnih imen: ut Athenienses Chersonesum colonos vellent mittere N., se enim domum Chersonesi (loc.) habere N. — Soobl. Chersonēnsus -ī, f Herzonenz: Iust. Od tod adj. Chersonēnsis -e herzonenški: totum Chersonense latus Mel.

3. Cher. Hēraclēa ali Cher. Hēracleōtārum Heraklejski Herzonez, mesto na zahodnem obrežju Tavrskega Herzoneza: Plin.

4. Cher. Rhodiōrum Rodski Herzonez, rt v Kariji nasproti otoka Rodosa: Plin.

5. Chersonēsus, pokrajina s predgorjem v Argolidi: Mel.

6. Chersonēsus, mesto s pristaniščem v egipt. Mareotidi: Auct. b. Alx.

Cherub, m, f, indecl., v pl. Cherūbim (Cherŭbim) in Cherūbin (Cherŭbin), n indecl. (hebr.) kerub, pl. kerubi, višja vrsta angelov: Vulg., Prud., Ven., Isid. — Soobl.: Cherūbīnus -ī, m kerubin: Cypr.