Franja

praetermissiō -ōnis, f (praetermittere)

1. izpust(itev): sine ullius (sc. formae) praetermissione Ci.

2. opust(itev), odreka, odpoved: aedilitatis Ci. kandidature za edilstvo.

praeter-mittō -ere -mīsī -missum (praeter in mittere)

1. mimo (s)pustiti ((s)puščati): neminem praetermittas, cui non eadem ista dicas Ci. ep.

2. (časovno) pustiti (puščati) preteči (preiti, miniti), pustiti (puščati), da kaj preteče (preide, mine), zamuditi (zamujati): occasionem L., Auct. b. Afr., Auct. b. Hisp. idr., occasionem navigandi Ci., ne quem diem pugnae praetermitteret C., locum laudandi alicuius Ci. ep.

3. opustiti (opuščati): Auct. b. Alx. idr., defensionem Ci., gratulationem Ci., scelus, poenam sceleris Ci. ep., praetermissi officii reprehensio Ci.; z inf.: quod facere nullo die praetermittebat N., reliqua quaerere praetermittit C. za drugo ni spraševal, po drugem ni povpraševal; za zanikanim glag. quin ali quominus: ego nihil praetermisi, quin Pompeium avocarem Ci. ep., nihil praetermittere, quominus ea, quae natura postulet, consequatur Ci.

4. (v govoru ali pisanju) izpustiti (izpuščati), ne omeniti (omenjati), preiti (prehajati), ne dotakniti (dotikati) se česa, molčati o čem, zamolčati, prezreti (prezirati), zanemariti (zanemarjati): Iust., Auct. b. Afr. idr., tantam rem neglegenter L., quod dignum memoriā visum usu praetereundum existimavimus C., negat locum a Panaetio praetermissum (prezreti), sed consulto relictum (izpustiti) Ci.; z de: Gell., Auct. b. Afr.

5. brez kazni (nekaznjeno, nekaznovano) pustiti (puščati), ne kaznovati, oprostiti (oproščati), spregled(ov)ati komu kaj, prizanesti (prizanašati) komu: vitia Lucr., deorum neglegentiā praetermissum (sc. ius gentium violatum) L.; abs.: do, praetermittō Ter.

6. tja pustiti, spraviti, prenesti: an facili te praetermiserit undā Lucani rabida ora maris Stat.

praetor -ōris, m (iz *prae-i-tor; praeīre) pravzaprav „predhajač“, „predhodnik“ od tod

1. vodja, predstojnik, načelnik: praetor dictus, qui praeiret iure et exercitu Varr.; o načelniku (županu) mesta Lavinij: L.; o načelniku (županu) mesta Kapua: Ci.; o kartažanskih sufetih: N.; o rimskem konzulu kot vrhovnem sodniku: iis temporibus nondum consulem iudicem, sed praetorem appellari mos fuerit L.; prim.: regio imperio duo sunto, iique praetereundo, iudicando, consulendo praetores, iudices, consules appellantor Lex ap. Ci. — Od tod praetor maximus L. = dictator.

2. pretor = sodnik. Ko so l. 366 leges Liciniae Sestiae plebejcem prinesle pravico do konzulata, sta konzula izgubila sodna pooblastila; ta so zaupali posebnemu patricijskemu oblastniku, imenovanemu praetor. Pretor je bil uradni stanovski kolega konzulov in je v njuni odsotnosti imel v rokah najvišjo državno oblast. Ker pa so se sodni posli vse bolj množili, so mu l. 247 pridružili še drugega pretorja, ki so mu zaupali sodstvo v sporih rimskih državljanov s tujci; zato se je imenoval praetor peregrinus. Od tedaj so prejšnjega (prvega) pretorja imenovali praetor urbanus; ta je razsojal v zasebnih pravdah med rimskimi državljani, v javnih procesih pa le po naročilu rimskega ljudstva (lege populi). Od l. 337 naprej so tudi plebejci lahko postali pretorji. Po osvojitvi Sardinije l. 227 so Rimljani vsako leto volili štiri pretorje (dva izmed njih sta upravljala provinci Sardinija in Sicilija), od l. 197 pa še dva pretorja za Hispanijo. Ko so l. 149 uvedli quaestiones perpetuae (gl. pod quaestiō), se je položaj spremenil. Pretorji so eno leto službovali v Rimu kot predsedniki „stalnim zbornim sodiščem“ in so šele drugo leto odpotovali v katero od mirnih provinc kot propretorji (propraetores ali pro praetore), enako kot bivši konzuli v nemirne province kot prokonzuli (proconsules); zato je včasih praetor = propraetor Ci., celo = proconsul Ci. S številom sodišč je raslo tudi število pretorjev: v času Sule jih je bilo sprva 8, pozneje 10, v času Cezarja 16, za časa Avgusta 10, 14 in celo 18: Vell., Suet. V mestu je imel pretor 2, zunaj mesta 6 liktorjev. Kot predsednik (prvomestnik) sodišča je sedel v togi, obrobljeni s škrlatnim trakom (praetexta), na odru (tribūnal), in sicer na kurulskem stolu (sella curūlis), ob njem pa so sedeli sodniki na navadnih stolih (subsellia). Manjše in neznatnejše spore je obravnaval kjer koli in po hitrem postopku sam, brez prisednikov (ex aequo loco iudicare, de plano iudicare). Po nastopu službe je z odra (tribunala) razglasil svoj edictum (povzetek svojih pravnih načel za vse dvomljive primere) ter ga dal napisati na pobeljeno tablo (album) in javno objaviti. Poleg tega so mestni pretorji skrbeli tudi za vodenje javnih iger (ludi Apollinares, Circenses, Megalenses) in v letih, ko ni bilo cenzorjev, tudi za upravo javnih poslopij. V času cesarjev so bila pooblastila pretorjev dokaj omejena, ostala sta jim le skrb za izvedbo iger (cura ludorum) in opravljanje manj pomembnih pravnih poslov. Praetor primus Ci. pretor, ki je prvi izvoljen (kar je veljalo za častno znamenje ljudske naklonjenosti). Nekaj povsem drugega so praetores aerarii erárni prétorji = blagajniški ravnatelji, finančni uradniki, ki jih je uvedel Avgust; ta funkcija je obstajala do cesarja Klavdija: T., Suet.

3. vojskovodja, poveljnik: veteres omnes magistratūs, quibus pareret exercitus, praetores appellaverunt Asc.; od tod legatus pro praetore C. poveljnikov namestnik (ko je imel imperium), praetor Thessaliae C. vojskovodja. Večinoma o nerimskih narodih: Ci. idr., decem praetores Atheniensium (= gr. στρατηγοί) N., praetor exercitūs Cu.; tudi praetor Syriae (= namestnik) Cu., praetor navalis Vell. pomorski poveljnik, admiral.

praetōrius 3 (praetor)

1. prétorski: provincia, potestas, turba Ci., comitia C., Ci., L. za izvolitev pretorjev, edictum Ci., ius Ci. od pretorja izhajajoče; tako tudi actio Icti., tutor G., Ulp. od mestnega pretorja postavljen.

2. prétorski = k prétorju v provinci sodeč, próprétorski, namestniški, namestnikov: domus Ci. pretorjevo uradno stanovanje (v provinci), cohors Ci. namestnikovo spremstvo, exercitus Fl.

3. poveljniški, poveljnikov, vojskovodjev: imperium (pri ladjevju) Ci. nadpoveljništvo, nadpoveljstvo, vrhovno poveljstvo, navis L. admiralska, classica Pr. poveljnikovo znamenje za napad, cohors C. poveljnikova telesna straža (iron.: scortatorum praetoria cohors Ci. (o Katilinovi tolpi)); pozneje = cesarjeva telesna straža, cesarska garda (nav. cohors praetoriana) T., castra Plin., Amm. pretorijánska vojašnica, porta C. sprednja (proti sovražnikom obrnjena) vrata, kjer je stal poveljniški šotor. — Od tod subst.
a) praetōriae -ārum, f (sc. cohortes) pretorijánske kohórte, pretorijánci: Aur.
b) praetōrius -iī, m (sc. vir) bivši prétor, mož pretorskega stanu: C. , Ci., N., Plin., Vell.
c) praetōrium -iī, n α) uradna hiša (uradno stanovanje, urad) namestnika v provinci: adesse praetorio Cu., candelabrum in praetorium deferunt quam occultissime Ci.; metaf. (knežja, kraljeva) palača, dvor: praetoria regis Iuv. Od tod vsako krasno poslopje, palača, gosposka hiša, selski (podeželski) dvorec, pristava: Iuv., Stat., Suet., Porph. β) pretórij = glavno (osrednje) mesto v rimskem vojaškem taboru (kjer je bil poveljniški šotor, ara, augurale in tribunal), glavni stan v taboru, glavno poveljstvo, tudi sam poveljniški šotor: S., Pr. idr., fit celeriter concursus in praetorium C. glavno mesto, in praetorio tetenderunt Albius et Atrius L., alterum illi iubet praetorium tendi C. drug glavni stan, in praetorium se contulit C. v poveljniški šotor; pesn. metaf. matičnjak v panju (ulju): in praetoria densae (sc. apes) miscentur V. γ) meton. γα) vojni svet, ki se je shajal v glavnem stanu: praetorium mittere L., praetorio dimisso signa concinunt L. γβ) cesarjeva telesna straža, cesarska garda: Plin., Suet. idr., militiam orant, igitur in praetorium accepti T., praefectus praetorio T., Suet., Icti. načelnik cesarske telesne straže, poveljnik cesarske garde (pretorijancev); bila sta dva.

praeventor -ōris, m (praevenīre) prestrežnik, prestreznik, prestregovalec, pripadnik lahkooboroženih konjeniških enot za udar na sovražnika: fortenses et superventores atque praeventores cum Aeliano iam comite Amm.

prae-vertō -ere -vertī -versum, stlat. prae-vortō -ere -vortī -vorsum (včasih dep.) (prae in vellere) naprej (navzpred) obrniti (obračati), od tod

I. postaviti (postavljati) kaj pred (nad) kaj, da(ja)ti prednost čemu, prej se lotiti (lotevati) česa, prej vzeti (jemati) v roke kaj, prej zače(nja)ti (vršiti, opraviti (opravljati)) kaj, prej (po)skrbeti za kaj, v pass. tudi več veljati, prednost imeti pred kom, čim: Gell., Tert. idr., incidi in id tempus, quod iis rebus … praevertendum (prej obravnavati) est Ci., si vacas animo neque habes aliquid, quod huic sermoni praevertendum putes Ci., nec posse bello praeverti quidquam L., ut bellum praeverti sinerent L., aliud, quod magis instaret, sibi praevertendum esse dixit L., ne me uxorem praevertisse dicant prae re publicā Pl. da sem dal soprogi prednost pred državo. —

II.

1. preiti (prehajati), preteči (pretekati), prehite(va)ti koga: Cat., Stat. idr., cursu pedum praevertere ventos V., equo ventos V., fugā praevertitur Hebrum V.

2. metaf.
a) prestreči (prestrezati, prestregati) kaj, v prestrego pri(haja)ti, uničiti (uničevati), izničiti (izničevati), preprečiti (preprečevati), ovreti (ovirati), spodnesti (spodnašati); z dat.: huic rei praevertendum existimavit, ne … C.; trans.: Sen. tr., Sil., Amm. idr., pulchre praevortar viros Pl., praevertunt me fata O., quorum usum opportunitas praevertit L., praevertere aliquid celeritate S. fr., tristia leto Lucan.; pesn.: abolere Sychaeum incipit et vivo temptat praevertere amore iam pridem resides animos V. izbrisati ji Siheja iz spomina in ji z novo ljubeznijo ugonobiti duševni mir; absol.: mors praeverterat Gell.
b) prej (pred kom) vzeti (jemati): poculum Pl. — Kot dep. med. prae-vertor -vertī (le v obl. izpeljanih iz prezentovega debla)

1. prej se napotiti, prej odriniti, prej oditi (odhajati), prej se odpraviti (odpravljati) kam: in Thessaliam L., in Armenios T.

2. metaf.
a) prej svojo pozornost obrniti (obračati) kam, raje svojo pozornost usmeriti (usmerjati) na kaj, prej (raje) se posvetiti (posvečati) čemu: Col., Plin., Plin. iun., Q. idr., illud praevertamur, quod … H., ad id praevertar, quod rei sumus Ci., praeverti ad Satibarzanem opprimendum Cu., in illos praevertentur Ca. fr., ei rei primum praevorti volo Pl.; v tem pomenu tudi act.: si quando ad interna praeverterent, discordias consulum … memorabant T.
b) posebej (pred vsem drugim, raje) se pečati (baviti, ukvarjati) s čim, raje opraviti (opravljati) kaj, raje delati (početi) kaj, raje (bolj) (po)skrbeti za kaj, (raje) se vda(ja)ti (preda(ja)ti) čemu; z dat. in acc.: rei mandatae praevorti decet Pl., hoc praevortar primum Pl., si quid dictum est per iocum, non aequum est id te serio praevortier (= praevorti) Pl. da sprejmeš (vzameš, jemlješ) za resnico, in rem quod sit, praevortaris Pl., cave pigritiae praevortier Pl. nikar se ne predaj lenobi.

prāgmaticārius -iī, m (prāgmaticus) pragmatikárij, uradnik za pisanje (sestavljanje) pragmatičnih sankcij (prim. prāgmaticus 2.): Cod. I.

prandium -iī, n (sinkop. iz *prām-ed-i̯om zgodnji obrok [*prām zgodaj + kor. *ed- (prim. edere jesti)]; *prām ali iz indoev. *pr̥-m- (prim. lit. pìrmas prvi, pirmà spredaj, prej, got. fruma prvi, sl. prvi) ali iz indoev. *prō- (prim. gr. πρωΐ zgodaj, zarana, at. πρῳ<ην, dor. πρᾱν, πρᾱ́ν poprej, pred tem, nedavno, skr. prā-tár = stvnem. fruo = nem. früh)

1. opoldansko kosilo (iz mrzlih jedi), drugi zajtrk, predobed(ič), predobedek: H., Mart., Pers., Sen. ph., Suet. idr., ire ad prandium Pl., ad prandium invitare, vocare Ci., alicui prandium dare Ci., alicui prandium videre Ci. oskrbeti (priskrbeti) zajtrk, poskrbeti za zajtrk.

2. metaf.
a) vsaka jed, kosilo, obed: Tereos Mart.
b) živalsko žrtje, krma, piča: Val. Max., ut bubus glandem prandio depromerem Pl.

precor -ārī -ātus sum (precēs)

1. proseč nagovoriti (nagovarjati), proseč (po)klicati koga, (po)prositi (koga za kaj), proseč (iz)reči (izrekati); occ. moliti koga, h komu; abs.: L., V., H. idr., parce, precor, fasso O., parietes postesque, ad (pri) quos precentur L., verba precantia O., dextra precans V., ramus precantis olivae Stat.; z acc. personae: L. idr., deos Ci., Sen. ph., Petr., numina sancta V., Nycteliumque patrem O. proseč klicati; z acc. rei: ea tum homines precabantur Ci., opem L.; z dvojnim acc.: quod deas precati eritis L.; z acc. personae in acc. besed, s katerimi se prosi: te bonas preces precor Ca.; z ab z abl. personae: eadem precor ab eisdem dis Ci., dixit (sc. se) hoc a diis immortalibus semper precatur N.; s finalnim stavkom: H., V., Sen. ph. idr., rata sint sua visa, precatur O., precor, ut eveniat Ci., pro se quisque precari coepere, ne festinatione periculum augeret Cu., te, Iuppiter, te Quirine precor venerorque, ut … ne sinatis T., si id non probares, quominus ambo unā necaremini non precarere? Ci.; vsebina prošnje z ACI (v tem skladu precari pogosto pomeni želeti: Suet., Gell. idr., numquam placidas esse precarer aquas O., precantem sibi et vicinis serere se Plin.; z NCI: et tua esse precor O.; na vprašanje za koga? s pro z abl.: pro nobis mitte precari O., ut precari deos pro te possim Plin., cui me Fortuna precari voluit V., cum sibi se ac liberis suis intelligerent precari, quae pro te precarentur Plin.

2. komu kaj (dobrega ali hudega) prositi, želeti, voliti, (pri)voščiti: ea tibi precamur Cu., Laërtiadae precaris, quae meruit O., alicui incolumitatem, reditum, mala Ci., omnia mala Atridis H., sollemnia incipientis anni … epistulā precari T. slovesno v pismu izraziti (izražati) novoletna voščila (voščiti srečno novo leto), bene precari L. izrekati blagoslovna voščila, bene precari alicui Q., Val. Max. komu voščiti (želeti) srečo, male precari Ci. želeti hudo; occ. prekleti (preklinjati), zakleti (zaklinjati): alicui Pl., Ci., Plin. iun. — Act. soobl. precō -āre: Prisc., Ven.

prēlum -ī, n (iz *prem-lom ali morda *pres-slom; iz premere)

1. stiskalnica, preša, starejše tesk za grozdje, olive idr.: Ca., V., Col., Plin., Mart., Pr., Stat., Vitr., Icti.

2. gladilnik, gladilnica, valj(ček), valjalnik, valjar za glajenje obleke: tua collucent prela lacernis Mart., legemque capillo reddit et ornatum formae prelisque solutis mira Dionaeae sumit velamina telae Cl.

prēnsātiō -ōnis, f (prēnsāre) poganjanje (potegovanje) za častno službo: ut opinio est hominum, non aliena rationi nostrae fuit illius haec praepropera prensatio Ci. ep.

prīn-ceps¹ -cipis, abl. -e (= *prīmo-caps „prvo mesto zavzemajoč (zasedajoč)“, iz prīmus in capere; prim. dein-ceps)

I. adj.

1. prvi (= najprej): princeps in proelium ibat, ultimus conserto proelio excedebat L., apud omnes princeps ponebatur N. je veljal za prvega, principem locum tenere C., quoniam exordium princeps esse debet Ci. ker gre uvodu prvo mesto, ker mora biti uvod na začetku, princeps in agendo Ci., ut quisque in fugā postremus, ita in periculo princeps erat Ci., princeps Sicilia se ad amicitiam populi Romani applicuit Ci.; kot adj. relativum z objektnim gen.: principes pecuniae pollicendae fuerunt L. so prvi obljubili, principes inveniendi Ci. prvi iznajditelji.

2. metaf. prvi = najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši, glavni: principum philosophorum praecepta N., principibus placuisse viris H., femina p. Plin. gospa visokega stanu; kot adj. relativum z objektnim gen.: princeps ingenii et doctrinae Ci. najimenitnejši glede na … , odličnik po … ; nam. gen. opis s praep.: amor princeps ad benevolentiam coniungendam Ci. posebej pripravna. —

II. subst. m

1. najimenitnejši (najveljavnejši, najpomembnejši) mož, prvak, veljak, imenitnik, odličnik, dostojanstvenik, (po)glavar, vladar, vodja: ceteri principes Atheniensium N., custodes (za čuvarje, kot varuhe) reliquit principes N., principes Aeduorum C., per C. Valerium Tro[a]ucillum, principem Galliae provinciae C. enem izmed najveljavnejših mož, Gaio Valerio Donotauro, Caburi filio, principe civitatis C.; pogosto principes civitatis C., L. ali samo principes C., N. velikaši, principes plebis L. veljaki (naspr. infimi plebis), rerum publicarum principes Ci. državniki, principes equestris ordinis N. prvaki, equitatūs principes nobilissimae iuventutis Cu. prvaki mladega (makedonskega) plemstva, princeps nobilitati vestrae L. glavar, (sc. Thebani) principes Graeciae sunt N. vodje, vladarji, legatorum ali legationis princeps L. glasnik, besédnik, p. in iure civili, in astrologiā Ci. prvak, vodilni strokovnjak.

2. začetnik, ustanovitelj, ustanovník (ustanóvnik), osnovatelj, utemeljitelj, povzročitelj, povzročník (povzróčnik), (na)snovatelj, snovalec, glava(r), načelnik, vodja, voditelj: Zeno princeps Stoicorum Ci., p. consilii C., Ci., N., sceleris N., nobilitatis Ci. ustanovnik, factionis, coniurationis Ci., belli inferendi C. ki je vojno začel, začetnik (= povzročitelj, krivec) vojne, rogationis L. svetovalec, predlagatelj, ut eius rei princeps esset N. (da) naj se postavi tej zadevi na čelo, (da) naj se postavi za vodjo te zadeve, princeps ad suscipiendam rationem Ci. svetovalec.

3. occ.
a) kot naslov α) princeps senatūs ali samo princeps L. (redko princeps senatorum) prvi senator, prvak senata, prvak v senatu; njegovo ime je bilo prvo na seznamu senatorjev. Na čelo seznama ga je pri branju postavil cenzor (lectus L., ker so seznam v senatu na glas brali) in konzula sta za mnenje vedno najprej vprašala njega, zato je imel velik politični vpliv. β) z ustanovitvijo cesarstva je — kar je samo po sebi umevno — princeps senatūs postal cesar; beseda princeps je odtlej = cesar, knez, prínceps: Augustus cuncta nomine principis sub imperium accepit T., princeps Caesar H., uxor principis T. cesarica, femina princeps O. cesarica, principum coniuges ac parentes (matere) T., feminae principes T., Plin. gospe (dame) iz cesarske rodbine. γ) pri mladem plemstvu princeps iuventutis prvak plemiške mladine; v času republike so principes iuventutis (ki so jih cenzorji na seznamu vitezov postavili na prvo mesto) voditelji viteških centurij: L., Ci.; v času Avgusta sta bila s tem naslovom oz. dostojanstvom odlikovana njegova vnuka Gaj in Lucij in od takrat je princeps iuventutis cesarjev naslednik, cesarjevič, princ: Sen. ph., Suet. Poznejši cesarji so si prisvajali tudi ta naslov.
b) (kot voj. t.t.) α) prīncipēs „sprednjiki“, „prv(ak)i“ = vojaki druge bojne vrste, težko oborožena druga bojna vrsta manipla in kohorte, razporejena med „hastati“ in „triarii“; naziv principes so ti vojaki menda dobili zato, ker so sprva stali v prvi bojni vrsti: robustior aetas, quibus principibus est nomen hastatos sequebantur L. β) kolekt. prīnceps manipel druge bojne vrste (v drugi bojni vrsti), manipel vojakov druge bojne vrste: signum primi principis L., a M. Acilio mihi primus princeps prioris centuriae est assignatus L. prvi manipel prve centurije druge bojne vrste (vsak manipel je bil namreč razdeljen v dve centuriji) = poveljstvo (služba centuriona, stotništvo) prve centurije prvega manipla v drugi bojni vrsti, Cretensi bello octavum principem duxit Ci. je vodil osmi manipel = je bil centurion osmega manipla druge bojne vrste. γ) meton. centurion (stotnik) druge bojne vrste; ker je imel vsak manipel dve centuriji, sta bila v njem tudi dva centuriona: centurio prior ali princeps prior ali primus princeps centurio centurion prve centurije in centurio posterior centurion druge centurije istega manipla v drugi bojni vrsti: omnibus centurionibus interfectis praeter principem priorem C.; princeps primus (naspr. secundus) L. ali samo princeps (npr. tertiae legionis) L. stotnik prvega manipla v drugi bojni vrsti (v legiji).

Opomba: Komp. principior: Cass. — Gen. pl. nav. -um, pa tudi (celo v dobrih rokopisih) -ium. — Neklas. nima pl.

prior -ius (iz *pri-i̯ōs, komp. k stlat. prī, prīs = prae, sor. s prīs-cus, prīs-tinus, prī-dem, prī-die [prim. gr. πρίν], prō [prim. πρότερον]; k temu superl. prīmus iz *prīsmo- (iz *pri-is-mo-))

1. (s)prednji, prvi (izmed dveh, naspr. posterior): priores pedes N., Plin., priores partes, fossae C., prior pars capitis Plin. predglavje (naspr. aversa pars capitis zaglavje); subst. m priōrēs C. „sprednjiki,“ prvi, prednja vojska, vojaki prve bojne vrste (prvih bojnih vrst).

2. metaf.
a) (po času) (po)prejšnji, predhoden, starejši, prvi (izmed dveh, naspr. posterior): Ter., H., Col. idr., prioribus comitiis, anno priore, priore aestate Ci., priore loco (prej) causam dicere Ci., consul anni prioris L., prius vinum Plin. lansko, priori posterius … non iungitur Ci., eodem modo haec adspicite ut priora Ci., filiarum priorem Dionysio filio, alteram Dioni nuptum dedit N., Dionysius prior N. starejši, collegae longe aetate priores Gell. dokaj (precej) starejši, prior pueritia Gell. začenjajoča se deška doba; pogosto predik. prvi = prej (izmed dveh): qui angustias prior occupaverit C., res repetiverant priores L., necessitas prior venit L.; tako tudi pleonast.: prior praevenit L.; metaf. o tem, kar je prej bilo, pa ni več, umrl, rajen, rajnki, pokojen: priores fratres Amm.; subst. priōrēs -um, m „tisti, ki so prej živeli“, pred(hod)niki, prednamci: Col., Plin., Sen. ph., Vell. idr., more maiorum O., nomen dixere priores Ortygiam V., priores nostri Plin. iun. prednamci; pri poznejših piscih priores pogosto = predniki v obdobju republike (ljudovlade), prius aevum prejšnji čas = doba republike (ljudovlade), prior populus prejšnji = v času republike (ljudovlade) živeče ljudstvo: T., Plin. iun.
b) (po stopnji ali vrednosti) pred kom (čim) prednost imajoč, izvrstnejši, boljši, poglavitnejši: Ter., Pr., Ap., Val. Fl., res nulla priorque visa est L., nulla prior ales foret Ph., bellante pr. H. močnejši, virtutibus esse priorum H., aetate et sapientiā priores S., numero priores S. močnejši, števil(č)nejši, nil prius, nil melius caelibe vitā H.; nihil prius nec potius visum est quam z inf.: L., quanto prius potiusque est Philippum nobis coniungere quam hos L.; prius est z ut: Sen. ph., Tert. — Acc. n. adv. prius

1. prej(e): O., H. idr., prius exire de vitā Ci., prius praecipere, prius praemeditari L., prius iam dixi Ter. že prej enkrat, id vobis exponam, sed prius … cognoscite Ci., suae prius sunt partes, aliorum dein Ph.; pogosto sledi komparativni stavek s quam: prius quam (quam prius Pr.) in povezano priusquam
a) prej ko(t), prej kakor, preden, za nikalnim glavnim stavkom preden ne. če je stransko dejanje le časovno določilo, stoji v odvisniku ind. (pr., pf. ali fut. II): neque prius destitit, quam urbem clausit N. preden ni (dokler ni) bil zaprl (prim. postquam), omnia experiri certum est prius, quam pereo Ter., priusquam de re publica dicere incipio, pauca querar Ci., si quid mihi acciderit prius, quam hoc tantum mali videro Ci. če pa sta nadredni in odvisni stavek v kaki notranji zvezi (vzrok in učinek), stoji v odvisniku cj.: in omnibus negotiis, priusquam adgrediare, adhibenda est praeparatio Ci. Pri impf. in plpf. vselej cj. (kakor pri cum v zgodovinski pripovedi): non prius egressus est, quam rex eum reciperet N., Numidae, priusquam subveniretur, discedunt in colles S.
b) prej … ko(t), prej … kakor, rajši … ko(t), rajši … kakor: statuerat hos prius iudicio populi debere restitui, quam suo beneficio videri receptos C., Aegyptii carnificinam prius (= potius) subierint, quam ibim violent Ci.

2. metaf. (po)prej, predtem (pred tem), nekdaj, nekoč (naspr. nunc): sed haec prius fuere Cat., otium et reges prius et beatas perdidit urbes Cat.

prīvō -āre -āvī -ātum (prīvus) pravzaprav „ločiti (ločevati) kaj od česa“; od tod

1. spraviti (spravljati) koga ob kaj, (od)vzeti (jemati) komu kaj, prikrajš(ev)ati koga za kaj; z abl. separationis: Lucr., Gell. idr., aliquem luce, somno Ci., rem publicam exercitu C., urbes viris nobilissimis Ci., privatus vitā Ci., lumine O., fide privare aliquem Stat. vzeti komu vero (upanje); le predklas. z gen. ali acc.: me privasti tui Afr. ap. Non.; subst. pt. pr. prīvantia -ium, n (= gr. στερητικά) kar zanika, zanikajoče, nikalno: Ci.

2. osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati), oprostiti (oproščati) koga česa: Lucr. idr., aliquem dolore, exsilio, molestiā Ci., formidine H. — Od tod adj. pt. pf. prīvātus 3

1. posamezniku ali zasebniku pripadajoč, oseben, zaseben, lasten, svoj, privaten (naspr. publicus, communis): privatus illis census erat brevis, commune magnum H., domus, vita Ci., agri, aedificia C., alicuius horti T., res, quae ipsius erant privatae Ci. njegovo zasebno premoženje, publica fortuna vel privata Sen. ph. usoda, ki usmerja (uravnava, vodi) javne in zasebne zadeve, privata calamitas est Ci. zadeva le mene (ne državo), dolor L., suo privato, non publico consilio C., N. na svojo roko, na lastno pest, za svoje (lastne) namene, brez državnega pooblastila, ne v imenu države, ne z državnim pooblastilom; subst. prīvātum -ī, n (le v zvezi s praep.) svoje, lastno: tributum ex privato conferre L. iz svojega; toda: proripere se ex privato L. z doma, in privato
a) doma: L.
b) na svojih tleh: O.; privatum vendere L. v zasebno (upo)rabo.

2. v času republike = brez javne službe, brez poveljstva; kot subst. prīvātus -ī, m neoblastnik, zasebnik: vir privatus Ci. idr., privati homines Ci. posamezne osebe, imperator nunc privatus Pl. brez poveljstva, Miltiades non videbatur esse posse privatus N. brez poveljstva, privatus an cum potestate Ci., privatus an magistratus Q., reges, augures, privati Ci., Scipio privatus Gracchum interfecit, Catilinam nos consules perferemus? Ci., privatus Varr. posamezna oseba, posameznik; v enakem pomenu tudi pl. privati Varr.; v cesarski dobi necesarski, neknežji, podložen, podložnik (naspr. princeps): Plin. iun., privati hominis nomen supra principis attolere T., spectacula Suet. ne prirejene od cesarja.

3. (po gr. ἴδιος) navaden, preprost: privata ac prope socco digna carmina H.

prō², interj. (morda adv. k prō¹) pri izražanju tožbe in močne duševne razvnetosti o!, oj!, a!, ojoj (ojoh)!, prejoj (prejoh)!, jeh!; večinoma stoji pred voc. in acc. vzklika: pro sante Iuppiter Ci., pro bone Iuppiter Iul. Val., pro … Venus O., pro di(i) immortales Ci., pro Iuppiter! hominis stultitiam! Ter., pro dolor L., pro curia inversique mores H., pro pudor! (gl. pudor), pro scelus! V., Mart., pro divom fidem! Ter. ali pro deûm fidem! Ter., L. ali pro deûm atque hominum fidem Ter. ali pro deûm atque hominum Ci. za zvestobo, pro deum immortalium (sc. fidem) Ter.; od tod (z gen.): pro malae tractationis! Tert.; redkeje samostojno = žal!: tantum, pro! degeneramus a patribus nostris L., propemodum saeculi res in unum istum diem, pro! fortuna cumulavit Cu.

probrōsus 3, adv. -ē (probrum)

1. sramotilen, sramoten, zmerjalen, žaleč, žaljiv: Sen. rh., Gell., Amm., Hier. idr., crimen Ci., sermones T., probrosa carmina factitare T. pisati sramotilne pesni, ruinae Italiae H., quo nihil equidem probrosius duco Plin.

2. sramotno ravnajoč, zlosten, zloben, sovražen, malopriden, malovreden, grdoben, pregrešen: Tert. idr., vitā probrosus et opertus infamiā T., natura Suet. nagnjena k vsakovrstni zlobi, dovzetna za vsako vrsto zlobe, femina Suet., probrosissima mulier Lamp., probrosior quisque Aur.

prō-cēdō -ere -cēssī -cēssum

1. naprej (ven iz česa) iti, pri(haja)ti, stopiti (stopati), korakati, iziti (izhajati), napredovati: Pl. idr., huic civitas obviam processerat Ci., Iugurthae obvius procedit S., pueri, qui visum processerant (sc. ex castello) S. ki so bili šli ven. Beseda, ki dopolnjuje glag., lahko izraža: izhodišče: castris, extra munitiones C., ab aulā O., e praetorio Ci., de castris S., de domo suā Icti.; smer: Babylonem Cu., ad litus O., in agros O., in portum Ci., in forum usque Suet., ante portam L., ultra portas Pr.; izhodišče s smerjo: foribus foras Pl., e tabernaculo in solem Ci.; metaf. tudi o stvareh (npr. vozilih, plovilih in strojih) naprej se pomakniti (pomikati), naprej se premakniti (premikati): aegre procedente carpento Suet., quae (sc. manus) tantum progrederetur, quantum naves processissent C., naves procedunt ex portu ad dimicandum Auct. b. Alx. (od)plujejo iz pristanišča v boj, vineae paulo procedunt S.; o rastlinskih koreninah in mladikah: antequam radices longius procedere possint Varr. razrasti se, germen de cicatrice procedit Col. požene (poganja) iz … ; (o krajih) razprostirati se, segati (do, kam), (naprej) štrleti, raztezati se, razširjati se: processerat litus Plin. iun., procedit Italia, inde procedit Africa Mel., Lydia super Ioniam procedit Plin.; tako tudi: ut in pedes binos fossa procedat Plin., cubitus rotundus paulum procedit Cels.; (o besedah idr.) iz ust pri(haja)ti, uiti (uhajati), uteči (utekati), iziti (izhajati): voces procedebant contumaces T., ab imperatoribus, de aulā Cod. I.; occ.
a) (o javnih sprevodih) naprej se pomakniti (pomikati), zače(nja)ti se pomikati: funus procedit Ter.; poseb. o slovesnem mimohodu konzulov idr. ob nastopu službe: vidisti Latios consul procedere fasces Sil.; potem o konzulih idr. slovesen mimohod imeti, v slovesnem mimohodu (sprevodu) iti (stopati), tudi = nastopiti (nastopati) svojo službo: Cod. I., Cl., Lact.
b) (kot voj. t.t.) „izkoračiti“, korakati iz česa, iziti (izhajati), odriniti, naprej se pomakniti (pomikati), napredovati: paulatim C., S., tacito agmine Sil., ad Rutili castra S., ad dimicandum, ante signa, in medium campi L., in aciem processum est L., paulo longius a castris C., viam tridui C. naprej se pomakniti za tri dni hoda.
c) (o zvezdah in o javnosti) prikaz(ov)ati se, (po)javiti se, pojaviti (pojavljati) se, poroditi (porajati) se, (javno) nastopiti (nastopati) kje, pri(haja)ti kam: processit Caesaris astrum V., processit vesper (večernica) Olympo V., in contionem L., in publicum L., Icti., in medium Ci. stopiti med množico, cum veste purpureā Ci., ornato capillo Pr., in pedes Plin. pojaviti se (pri rojstvu) z nogami naprej = roditi (rojevati) se z nogami naprej; o igralcu: huc processi sic cum servili schemā Pl.; o sodni priči: ad forum procedere Pl.; (v časovnem pomenu) pren.: nunc volo subducto gravior procedere vultu Pr. dostojneje nastopiti = lotiti se resnejših reči, posteaquam philosophia processit Ci. je nastopila = je zaživela; šalj.: altera iam pagella procedit Ci. ep. že se prikazuje druga stran = začenjam že drugo stran.

2. metaf.
a) (v časovnem pomenu) naprej se pomakniti (pomikati), naprej teči (hiteti), napredovati, teči, poteči (potekati), preteči (pretekati), miniti (minevati), preiti (prehajati): dies procedens Ci., dies processit V., ita tempus procedere S., procedente tempore Plin., Plin. iun. ali procedentibus annis Petr. v teku časa (let), cum iam nox processisset N. ko je bilo že pozno v noč, multum diei processerat S., plerumque noctis processit S.; o osebah: si (sc. puer) aetate processerit Ci. postal starejši, quantum aetate procedebat Ci. ko je postajal starejši; o dejanjih v času = v teku česa = med čim: procedente actu, cruciatu Q.; occ. (z)goditi se, dogoditi (dogajati) se, pripetiti se, (do)vršiti se: quid processit ad forum hic hodie novi? Pl., quod ita procedit, si … Ulp. (Dig.); procedit z inf.: igitur non procedit (ne velja, ne koristi, ni primerno, prav odveč je) quaerere an … Paul., ut procedat (da bi kazalo) in fure manifesto tractare de condictione Ulp. (Dig.).
b) napredovati, doseči (dosegati) napredek, priti (prihajati) naprej (v ospredje), priti na kakem področju tako in tako daleč, uspe(va)ti, povzpe(nja)ti se: magna pars operis processerat C., procedente libro, opere Q., processit honoribus longius Ci., procedere in philosophiā Ci., longius procedere iras V. raste; o delavcih: opere processerant C. so pri delu dosegli napredek; occ. α) nadaljevati se, obstajati, ne prekiniti (prekinjati) se, ne (pre)neha(va)ti (se): stationes procedunt L., stipendia iis procedunt L. jim nepretrgoma teče. β) (isto) vrednost imeti, šteti se, veljati: singulae (sc. oves) pristinis ut procedunt Varr., procedit non gentis honos Val. Fl., quod procedit in hereditate liberti Dig. γ) dalje iti, preseči (presegati, presezati) kaj, iti, priti, seči (segati, sezati) do česa, preko česa, (po)vzpeti ((po))vzpenjati) se do česa, kam, zaiti kam: ultra (v govoru) Q., liberius altiusque S. svojo nalogo preseči (presegati), nec ultra minas processum est L., ne in infinitum procedat disputatio nostra Col. ne zaide, in dando et credendo longius procedere Ci. predaleč iti, prestopiti (prestopati) mero, iti preko mere (čez mero), biti nezmeren, in multum vini procedere L. navleči se ga, zelo se napiti vina, precej se ga nalokati, upijaniti se, postati pijan, quo ciborum conditiones processerint Ci. kako daleč da so šli z … , mentio eo processit, ut … L. je toliko uspel, da … , eo magnitudinis, vecordiae procedere S. priti (povzpeti se) do tolik(šn)e … , dicendi non ita multum laude processerat Ci.
c) imeti uspeh, uspe(va)ti, doživeti (doživljati) razcvet, doseči (dosegati) napredek, napredovati, (do)goditi se, poteči (potekati), odsédati se, sponesti (sponašati) se: Ter. idr., bene, prospere, pulcherrime procedere C., tardius procedere S., venenum non processerat T., medicina processit Col., haec minus prospere procedebant N., cum apertā vi parum procederet consulis res L., ubi multa agitanti nihil procedit S.; o osebah: processisti hodie pulchre Ter. danes si imel (uspeh =) srečo, danes si bil srečen, audire est operae pretium procedere recte, qui … Enn., H.; occ. α) posrečiti se, po sreči (posreči) iti, po sreči (posreči, srečno) poteči (potekati), po sreči (posreči, srečno) se iziti, po sreči (posreči, srečno) se izteči (iztekati): id parum processit L. se ni posrečilo, si processit Ci., ita Mario cuncta procedere S., alicui nihil procedit S., alicui consilia procedunt L. β) priti prav, biti v korist, koristiti, pomagati: Ca., mea bene facta rei publicae procedunt S., illi procedit rerum mensura tuarum O. — Od tod adj. pt. pf. prōcēssus 3 „v starosti naprej pomaknjen“ = prileten, star: uxor mea sterilis et processior in diebus suis Aug. že bolj (precej) priletna, že bolj (precej) v letih.

prō-clāmō -āre -āvī -ātum (prō in clāmāre) glasno klicati, vpiti, kričati: defendunt, proclamant Ci., magnā proclamat voce Diores V.; z acc.: triumphum Val. Max.; z ACI: Val. Max., patre proclamante se filiam iure caesam iudicare L.; s sup.: proclamares saltem suppetiatum Ap.; zaničlj.: proclamare pro aliquo L. razklekniti (odpreti) usta za koga = zagovarjati koga; occ.: proclamare ad (in) libertatem Icti. poz(i)vati sodnika svoji svobodi na pomoč = apelirati na sodnika, naj pomaga k svobodi.

prō-clīvis -e (clīvus)

1. (po hribu) navzdol idoč (hodeč, potekajoč), navzdolnji, navzdolen, podolnji, podolen, položen, brežen, nagnjen, strm, prepaden: Sen. ph. idr. semita, via L.; pren.: Gell., Aug. idr., proclivi cursu et facili delabi Ci., iam proclivi senectute Ap. v že koncu bližajoči se starosti; subst.: per proclive L. ali per proclivi Col. ali in proclive Auct. b. Alx., Sen. rh. (po hribu) navzdol.

2. metaf.
a) nagnjen k čemu, podvržen čemu, sposoben za kaj, vóljan, volján, pripravljen, ustrežljiv, rade volje: ad morbum proclivior Ci., proclivis ad comitatem Ci., ad peccandum proclivior Vulg. bolj nagnjen h grehu; z dat.: hinc angens utraque manu sua guttura Livor et, deforme malum ac sceleri proclivis, Egestas Sil.; s circa z acc.: circa modestiam iuris probatione proclivior Q.; abs.: proclivis ultro cum sit misericordia Ph.
b) lahek za izvršiti, narediti, storiti, izpolniti, doseči, lahko (brez truda) izvršljiv (narejen, storjen, izpolnljiv, dosegljiv): N., Auct. b. Afr. idr., quae utraque proclivia esse L., illa facilia, proclivia, iucunda Ci., illis erat proclive flumen tranare C., dictu est proclive (z ACI) Ci.; subst.: ut anteponantur proclivia laboriosis Ci., esse in proclivi Pl., Naev. fr., Ter. lahko biti, zlahka se zgoditi, zlahka uspeti. — Adv.

1. prōclīviter lahko za narediti, storiti, izvršiti, brez truda: tum denique facile et procliviter Castricius ap. Gell.

2. prōclīve (acc. n.) in prōclīvī (loc. n)
a) navzdol, nizdol, položno: proclive volubilis Lucr., proclivi currere, labi Ci., proclivi detrudi Auct. b. Alx.
b) voljno: quin proclivius hic iras decurrat ad acres Lucr., multorum sane operum inventrix et tanto proclivius dea credita Aug.
c) lahko, zlahka: multo proclivius exoriri Lucr.

prō-cōnsul -sulis, m (iz klas. pro consule, gl. pod prō) prókónzul, bivši konzul, ki je po koncu svojega konzulovanja šel kot namestnik v kako provinco: Quadr. fr., Ci., C., S. fr., S., L., Auct. b. Afr., Auct. b. Alx., Sen. rh., Vell., Sen. ph., Plin., Plin. iun., T., Suet., Gell., G., Fr., Ap., Icti., Eutr., Aus., Amm., Lamp., Vop., M. idr.; za časa cesarjev (cesarski) namestnik v senatskih provincah: Suet., G.