-
Bargyliae -ārum, f (L.) ali Bargylia -ōrum, n (Plin.) (τὰ Βαργύλια) Bargilije, obmorsko mesto v Kariji. Od tod subst. Bargylētae -ārum, m Bargilijec, preb. Bargilij: Ci. ep.; adj. Bargyliēticus 3 bargilski: sinus L.
-
Basilīa (Basilēa) -ae, f Bazilija, Bazileja, mesto v Helveciji (zdaj Basel): Amm.
-
Basilīa -ōn, n (gr. τὰ βασίλεια) Knjige kraljev v svetem pismu: Tert., Cypr.
-
basilicus 3, adv. -ē (izpos. βασιλικός) kraljévi, kraljevski = oblasten: edictiones, facinora Pl.; = prekrasen, sijajen: victus Pl., vitis Col., Plin. neka vrsta trte pri Dirahijcih, exornatus basilice, basilice se inferre, basilice agere eleutheria Pl.; šalj. pren.: ut ego interii basilice Pl. kako popolnoma. Od tod subst.
1. basilica -ae, f (βασιλική, sc. οἰκία ali στοά) bazilika, javna razkošna stavba s stebrišči (na rim. forumu ali v drugih mestih), namenjena sodnim sejam, opravljanju trgovskih poslov in raznim zborovanjem: Ci., Ap. Rim. bazilike so bile zgrajene po vzoru atenske sodilnice, ki se je imenovala βασιλική po „arhontu kralju“ (ἄρχων βασιλεύς), ki je predsedoval sodnim sejam. Prvo baziliko v Rimu je zgradil M. Porcij Katon (basilica Porcia) kot cenzor l. 185: L. Pozneje so v Rimu zgradili še več drugih bazilik, npr. basilica Opimia Varr., Iulia, Aemilia, Pauli Plin.; oznaka za kraj, ki se mnogo obiskuje: basilicam habeo, non villam, frequentia Formianorum Ci. ep.
2. basilicus -ī, m (sc. iactus) kraljevski met, najboljši met pri kockanju (talī): Pl.
3. basilicum -ī, n
a) (pre)krasno oblačilo: Pl.
b) v gr. obl. basilicon -ī, n kraljevi oreh, najboljša vrsta orehov: Plin. (= basilica nux Macr.).
-
basis -is (-eos), acc. -im, abl. -ī, f (gr. βάσις)
I. v pravem pomenu
1. arhit.
a) podnožje, podloga, podstava, podstavek: Vitr., columellae, sepulcri Ci., statua abiecta basim in foro manere voluerunt Ci., bases abacorum Plin.; preg.: aliquem cum basi sua metiri Sen. ph. koga s podlogo vred meriti = preceniti (precenjevati) koga; pren.: bases virtutis Vulg. podstave.
b) najspodnejši (najnižji) del stebrovega trupa: scapi Vitr.
c) podzid(je): villae Ci. ep.
2. mat.: basis trianguli Ci. (črta) osnovnica; basis arcus Col. tetiva.
3. živalski podplat: P. Veg.
— II. pren.
1. gram. osnovna beseda: Varr.
2. metr. zveza dveh stopic: slovničarji.
3. ret. podstava pripovedi: Don.
-
Bassānia -ae, f Basanija, mesto v mak. Iliriji (zdaj Elbasan): L. Od tod preb. Bassānītae -ārum, m Basanijci: L.
-
Bassare͡us -eī, voc. -e͡u, m (gr. Βασσαρεύς iz βασσάρα lisica, lisičina) Basarej = v lisičino (lisičjo kožo) oblečen (kakor bakhantke), eno od Bakhovih imen: H. Od tod adj. Bassaricus 3 (Βασσαρικός) basarejski, bakhovski: comae Pr.; subst. Bassaris -idis, f (Βασσαρίς) bakhantka: Pr.
-
Bastulī -ōrum, m Bastulci, ljudstvo v betski Hispaniji: Mel., Plin. — Soobl. v sg. Basculus -ī, m Baskulec: Varr.
-
Batāvī -ōrum, m Batavci, kelt. ljudstvo, ki se je s prvotnih bivališč preselilo na otoke v renskem poustju; zato se imenuje pokrajina med Renom in Valo insula Batavorum: C., T. idr.; sg. Batāvus -ī, m Batavec: Mart.; kolekt.: Sil., Iuv. Od tod adj. Batāvus 3 batavski: spuma Mart., aurem habeo Batavam Mart. neomikano uho.
-
Batāvodūrum -ī, n Batavodur, mesto v pokrajini Batavcev: T.
-
Bathyllus -ī, m (Βάϑυλλος) Batil,
1. deček z otoka Samosa, Anakreontov ljubljenec: H.
2. Aleksandrijec, Mecenatov osvobojenec, začetnik pantomimičnih iger v Rimu: Sen. ph., Iuv., T.
-
Batō -ōnis, m Baton, ime dveh upornikov v Dalmaciji: O., Vell.
-
battuō (bātuō) -ere (kelt.) biti, tolči, butati, udarjati; z acc.: latera sculponeis Naev. fr., alicui os sculponeis Pl., ulcera Plin. s tolčenjem omehčati, medicamen Marc. (s)tolči, zdrobiti, fabam Don. izpha(va)ti; abs. = biti se, tolči se: Fr., pugnatoriis armis Suet.; v sramotilnem pomenu: Ci. ep.
-
Batulum -ī, n Batul, mesto v Kampaniji: V., Sil.
-
Baulī -ōrum, m (Βαῦλοι, po mitu iz βοῦς in αὐλή, ker naj bi Herkul ugrabljeno govedo spravil v Gerionove staje) Bavli, kraj, ki je obsegal več vil med Mizenom in Bajami v Kampaniji: Varr., Ci., Sil. — Prvotna obl. Boaulia (Boālia) -ium, n: Symm., Serv.
-
Bavius -iī, m Bavij, pesmarček v Vergilijevem času: V., Hier.
-
baxea -ae, f (iz gr. *πάξεια: πάξ) nekakšna lahka plesna sandala, spletena iz vlaken, bilk, listja ali ličja; taka obuvala so nosili igralci v komedijah, filozofi, pa tudi ženske: Pl., Varr. fr., Ap. — Soobl. baxa -ae, f: Tert.
-
bdellium -iī, n (gr. βδέλλιον)
1. vinska palma, ki je rasla v Srečni Arabiji: Plin.
2. met. blagodišeči kavčuk tega drevesa: Arabicum P. Veg.; od tod laskavo: tu bdellium Pl.
-
Bebrycēs1 -um, m (Βέβρυκες) Bebriki, ljudstvo v maloazijski deželi, ki se je pozneje imenovala Bithynia: Plin., Val. Fl., Amm.; sg. Bebryx -ycis, m (Βέβρυξ) Bebrik, prastari bebriški kralj (tudi Amycus), izvrsten borec s cestom in grozovitež, ki je žrtvoval premagane tujce; naposled ga je Poluk obvladal in ubil: Val. Fl., Stat. (z acc. Bebryca). Od tod subst. Bebrycia -ae, f (Βεβρυκία) Bebricija, Bebrikia, bebriška dežela, ki se je pozneje imenovala Bithynia: S. fr., Val. Fl.; adj. Bebrycius 3 (Βεβρύκιος)
a) bebriški = ki se tiče dežele Bebricije: gens V., fretum, regnum Val. Fl.; = bitinski: hospes Sid. (o bitinskem kralju Pruziji).
b) Bebrikov, bebriški: arena Stat. kjer se je Bebrik boril s Polukom, nemus Stat. kjer je Bebrik prežal na tujce, cruor Tert. ki jo je Bebrik prelil.
-
Bebry̆cēs2 (Bebryces) -um, m (Βέβρῡ̆κες) Bebriki, staro ibersko ljudstvo v Narbonski Galiji: Val. Fl., Sil.; sg. Bebrȳx -ycis, m (Βέβρυξ) Bebrik, prastari bebriški kralj, po čigar hčeri Pireni (Pyrēnē) se imenuje Pirenejsko pogorje: Sil. Od tod adj. Bebrycius 3 (Βεβρύκιος) Bebrikov, bebriški = kralja Bebrika: aula (pesn. = Gallia) Sil., virgo (= Pyrene) Sil.