Franja

āscrīptīcius 3 (āscrībere) (na novo) vpisan ali zapisan (v imenik državljanov, vojakov, naselnikov): novi et ascipticii cives Ci., ascripticii (milites) P. F. prek števila vpisani (prim. āscrībō 2. c.), ascripticii servi (coloni, agricolae) ali ascripticiae codicionis servi Cod. I. nekakšni poljski sužnji, ki so z zemljiščem vred prehajali v last vsakemu dobitniku zemljišča.

āscrīptiō -ōnis, f (āscrībere) pripis, dostavek: declarat ista ascriptio esse aliquid; nam nisi esset, hoc in omnibus legibus non ascriberetur Ci.

āscrīptīvus 3 (āscrībere) prek števila vpisan, nadštevilen (prim. āscrībō 2. c.): Pl., Varr.

āscrīptor -ōris, m (āscrībere) pripisnik, podpisnik, sobeležec = o tistem, ki je odobrujoč pripisal svoje ime zakonskemu predlogu koga drugega, da bi s svojo avtoriteto podprl ta predlog: legis agrariae Ci.; pren. pospeševalec, zagovornik: dignitatis meae Ci.

Āsculum -ī, n Askul, ime mesta,

1. Asculum (Pīcēnum Picenski) Askul (zdaj Ascoli), imenitno glav. picensko mesto južno od Ancone: Ci., C. idr. (v sinkop. obl. Āsclum -ī, n: Sil.). Od tod adj. Āsculānus 3 askulski: genus Ci., triumphus Plin. (= Gneja Pompeja, ki je Askul osvojil v državljanski vojni); subst. Āsculānus -ī, m in pl. Āsculānī -ōrum, m Askulec, Askulci, preb. Askula: Ci.

2. Āsculum (Āpulum Apulski) Askul (zdaj Ascoli di Satriano), apulsko mesto, znano po bitki s Pirom l.278: Fl. Od tod adj. Āsculīnus (Āusculīnus) 3 askulski: ager Front.

Ascūrum -ī, n Askur, mesto v Mavretaniji: Auct. b. Afr.

ascyroīdes -is, n (gr. ἀσκυροειδές) bot. „krčevka“, navadni krčni zeli podobna rastlina: Plin.

ascyron -ī, n (gr. ἄσκυρον) navadna krčna zel: Plin.

Asdrubal, gl. Hasdrubal.

asella -ae, f (demin. asina) osličica: O.

asellulus -ī, m (demin. asellus) osliček: Arn.

asellus -ī, m (demin. asinus) osel, oslič,

1. domača žival: asellus onustus auro Ci. ep., auritus, pandus O., aures lente gradientis aselli O., costas aselli agitator vilibus pomis onerat V., iniquae mentis asellus H.; preg.: narrare asello fabellam surdo H. = gluhim ušesom dopovedovati, agas asellum (sc. non curret) Ci. (gl. agō), bipes asellus Iuv., Hier. dvonogi osel (sramotilno o človeku).

2. pren.
a) neka slastna morska riba, oslič: Varr., N. ap. Plin., Cael., tam deformi non dignus nomine asellus O.; preg.: post asellum diaria non sumo Petr. = po tako slastni jedi (osliču) se nočem zadovoljiti z navadno (vsakdanjo).
b) aselli zvezdi v ozvezdju Raka: Hyg., Plin. Kot rim. priimek, npr. Tiberius Claudius Asellus Tiberij Klavdij Azel, katerega je Scipion ml. Afričan kot cenzor izključil iz viteštva in ga prestavil med erarce: Ci.

asēmus 3 (gr. ἄσημος) brez oznake: tunicae Lamp. brez škrlatne obrobe.

asēna (hasēna) -ae, f, st.lat. = (h)arēna: Varr.

asia -ae, f ime za rž pri Tavrincih: Plin.

Ăsia¹ -ae, f (Ἀσία) Azija,

1. znani del sveta: Varr., S., V., O. idr., pozneje Asia Maior Iust. Velika Azija (naspr. Asia Minor Mala Azija); ex Asia in Europam exercitu traiecto N., et in Europa et in Asia Cu.

2. rim. pokrajina Azija, tj. l.130 po Atalu podedovana pergamska država (svobodna grška obala, Frigija, Mizija, Karija in otok Rod): equitibus Romanis... adferuntur ex Asia cotidie litterae Ci.; met. = azianski govorniki, azianisti: insistit autem ambitus modis pluribus, e quibus unum est secuta Asia maxume Ci.

3. polotok Azija, danes Mala Azija: Varr., Ci., V., H. idr., Graeca lingua loquentes, qui Asiam incolunt N., Asia, quae cis Taurum montem L.; pergamsko kraljestvo: Vell., Eutr., Asiae Attalus, hi (sc. Pleuratus et Scerdilaedus) Thracum et Illyriorum reges L. ali = Troada: regia dicta parens, Asiae florentis imago O. (Metam. XIII, 484). — Od tod adj.

1. Asiānus 3 (Ἀσιανός)
a) azijski (ki spada k rim. pokrajini Aziji ali se nje tiče): res L., dii, equites Iuv., expeditio, bella, milites, exercitus Iust., equitatus Vulg., mensa (hrana) Macr., Graeculus Amm. azijski plahutar in gr. vetrnjak, dioecesis Cod. Th.; subst. pl. Asiānī -ōrum, m α) Azijci, preb. rim. pokrajine Azije: Plin., Vulg. β) azijski glavni zakupniki: Ci. ep.
b) azijski po govorici, azianski, t.j. nadut in zgovoren: declamator Sen. rh., gens (vrsta govornikov) Q.; subst. Asiānī -ōrum, m azianski govorniki, azianisti: Sen. rh., Q.; adv. Asiānē aziansko: neque enim Attice pressi neque Asiane sunt abundantes Q.

2. Asiāticus 3 (Ἀσιατικός)
a) azijski, azianski: bellum (s pontskim kraljem Mitridatom) Ci., creta, pecuniae Ci., exercitus L., imperium Vell. vladarstvo Azije, nad Azijo, Asiatica persica ali samo Asiatica Col., Plin. azijska breskev; poseb. Asiatici oratores (= Asiani) Ci.
b) azianski, t.j. naduti in gostobesedni govorniki, tako tudi Asiaticum orationis genus, Asiatica dictio, more Asiatico (= Asiane) Ci. Kot nom. propr. Asiāticus -ī, m Azijski, častni vzdevek Lucija Kornelija Scipiona, ki je premagal sirskega kralja Antioha pri Magneziji v Aziji: L., Gell., Eutr. — Subst. Asiarha -ae, m (Ἀσιάρχης) aziarh, najvišji svečenik in predstojnik bojnih in gledaliških iger v mestih rim. pokrajine Azije: Cod. Th.

Āsia² -ae, f (Ἀσία) Azija, rodovitna, mestoma močvirnata lidijska pokrajina ob Kaistru: arva Asiae Poeta ap. Ci. Od tod adj.

1. Āsius 3 azijski: palus V. azijsko močvirje (pri Efezu), prata L. (= Ἄσιος λειμών Hom.), Asia Deiopeia V.; v širšem pomenu = azijski (ki spada k Aziji kot delu sveta ali rim. pokrajini): villae Varr. ap. Non. Kot nom. propr. Āsius -iī, m Azij, Enejev tovariš: V.

2. Āsis -idis, f (Ἀσίς) azijska (ki spada k Aziji kot delu sveta): super Europen sublimis et Asida Terram vectus erat iuvenis O., in Aside terrā moenia constituis O.

Asiāgenēs -is, m (Ἀσιαγενής v Aziji rojen) = Asiāticus -ī, m (gl. Asia¹) Azijski, častni vzdevek Lucija Kornelija Scipiona: L.

Asiānē, Asiānus, Asiarcha, Asiāticus, gl. Asia1.