Franja

petītor -ōris, m (petere) „tisti, ki se poganja za čim, tisti, ki stremi za čim“

1. prosilec, prositelj, stremljivec za čim: Front., famae Lucan.; occ. potegovalec za kako službo (funkcijo), kandidat, konkurent, prosilec, pretendent: Scipio Africanus ap. Macr., Suet., consulatūs Ci., descendit in campum petitor H.

2. tožnik, tožitelj (v zasebnih in civilnih zadevah: prim. petītiō II., 3.): Q., Plin. iun., Icti., quis erat petitor, quis reus, quis iudex? Ci.

3. prosilec za kako dekle, snubec, snubač: Sen. fr., Ap., Cod. Th. Ambr.

petītrīx -īcis, f (fem. k petītor)

1. prositeljica, potegovalka (kandidatka) za kako službo (funkcijo): quid poenae adicitur quod adversus petitricem, quod adversus eam quae sacerdotium, ut dixi, iam prope acceperat? Q. (Decl.).

2. terjalka česa (s tožbo), tožnica, tožiteljica: contra petitricem pronuntiavit Paul.

petītūriō -īre (desid. k petere) namenjen biti (hoteti) potegovati se (kandidirati) za kako službo (funkcijo): video hominem valde petiturire Ci. ep.

Petrōnius 3 Petrónij(ev), ime plebejskega rodu.

1. P. Petronius Publij Petronij, namestnik v Egiptu l. 24: T.

2. P. Petronius Publij Petronij, v času cesarja Tiberija namestnik v Aziji, v času Kaligule legat v Siriji: T.

3. Petronius Turpiliānus Petronij Turpilijan, za časa cesarja Nerona legat v Britaniji: T.

4. C. ali T. Petronius Arbiter, Gaj ali Tit Petronij Arbiter, zaupnik cesarja Nerona, njegov razsodnik dobrega okusa (arbiter elegantiae), pisatelj, avtor fragmentarno ohranjenega romana Satiricon: T. — Od tod adj.
a) Petrōnius 3 Petrónijev: lex (o sužnjih) Icti.
b) Petrōniānus 3 Petrónijev, petrónijski, petronijánski: Albucia Fulg.

Phaëthōn -ontis, m (Φαέϑων = „Sveteči“) Faetónt

1. bogoslužni vzdevek boga Helija (Sola): V., Sil.

2. Helijev (Solov) in Klimenin sin. V znak, da ga priznava za svojega sina, mu je oče dovolil, da je vozil sončni voz. Ker pa je neizkušeni mladenič z njim nerodno ravnal, je prišel preblizu Zemlji in jo zažgal. Da bi preprečil najhujše, ga je Zevs (Jupiter) ubil s strelo: Ci., O.; od tod: Phaetontem orbi terrarum educare Suet. = nerodnega, vsemu svetu pogubnega vladarja. — Od tod Phaëthontias -adis, f (Φαεϑοντιάς) Faetóntova; subst. Phaëthontiadēs -um, f Faetontiáde, Faetóntove sestre, ki so tako objokovale svojega brata, da so jih bogovi spremenili v topole (po drugih v jelše), njihove solze pa v jantar: V., O., Sen. tr. Phaëthontis -idis, f (Φαεϑοντίς) Faetóntida, Faetontova sorodnica, Faetontova sestra; atrib.: volucris O. = labod, v katerega je bil spremenjen Faetontov sorodnik, Stenelov sin (gl. Cycnus), gutta Mart. (solza Faetontove sestre =) jantar. Phaëthontius 3 (Φαεϑόντιος) Faetóntov, faetóntski: ora Sil. sončni sij, sončna krogla. Phaëthontēus 3 (Φαεϑόντειος) Faetóntov, faetóntski: ignes O., umbra Mart. topol (gl. zgoraj Phaëthontiadēs).

phalerae -ārum, f (izpos. φάλαρα)

1. svetli naprsni nakit, svetli naprsni okraski (kovinske ploščice na jermenih) za moške: Euryalus phaleras umeris aptat V., nobiles anulos aureos et phaleras deposuerunt L.; poseb. kot vojaško priznanje: Suet., phaleris aliquem donare Ci., hastas, vexillum, phaleras, alia militaria dona (sc. possum ostentare) S.; kot ženski naprsni nakit: Petr.

2. konjski (tudi slonov) načelni in naprsni nakit ali načelni in naprsni okraski na konjskem (ali slonovem) jermenju: Ci., Iuv., Plin., Gell., equus phaleris insignis V., phalerae equorum L.

3. pren. zunanji nakit, zunanji okras: Pers. — Soobl. (po gr.) phalera -ōrum, n: Varr., Plin.

Phaōn¹ -ōnis, m (Φάων) Fáon, lepi mladenič z Lezbosa, ljubljenec pesnice Sapfo: O., Plin., Aus., Serv.; preg. o človeku, ki se ne meni za ljubezen ženske (ker Faon ni ljubil Sapfo): nam nulli mortali scio obtigisse hoc nisi duobus, tibi et Phaoni Lesbio, tam † vivere ut amaret Pl.

Pheneus (ali Pheneos) -ī, f (Φένεος) Fénej, mesto v Arkadiji (zdaj Phonia) ob jezeru z istim imenom (zdaj Mauronero „Črna voda“), katerega vodo so imeli za smrtonosno: L., O., V., Cat., Plin. — Od tod Pheneātae -ārum, m (Φενεᾶται) Feneáti, Fénejci, preb. mesta Fenej: Ci., Lact.

Phīdiās -ae, acc. -ān, m (Φειδίας) Fídias (Fídija, Fejdías)

1. slavni atenski kipar, Periklov sodobnik: Ci., Q., Plin. — Od tod adj. Phīdiacus 3 (Φειδιακός) Fídijev (Fejdíjev): O., Iuv., Mart., Pr.

2. Atenec, za časa Sule vladar atenske države: N.

philyra (philura) -ae, f (tuj. φιλύρα lipa) lipa (čisto lat. tilia), meton. lipovo ličje kot vezivo za vence: O., Plin., nexae philyrā coronae H.; tudi kot list(i) za pisanje: Ulp. (Dig.), Paul.; od tod metaf. philyrae v pisalne liste predelane kože papirjevega drevesa: Plin. — Kot nom. propr. Philyra -ae, f (Φιλύρα) Fílira, drevesna nimfa, Okeanova hči, s Saturnom mati Kentavra Hirona, spremenjena v lipo: Hyg., Serv. — Od tod adj. Philyrēius 3 (Φιλυρήϊος) Fílirin, fílirski: heros (= Chiron) O., tecta O. Hironova; metron. Philyridēs, pri pesnikih iz metričnih ozirov tudi Phīlly̆rĭdēs -ae, m (Φιλυρίδης) Filírid (Filiríd) = Filirin sin = Chiron: O., V., Mart., Pr.

Phryx -ygis, acc. -em in -a, m (Φρύξ)

I. Frígijec, preb. pokrajine Frigije: Plin., Aus., Phrygem plagis fieri meliorem Ci.; poseb. Frígijec

1. = Marsyas: Stat.

2. = Aeneas: Pr., Phryx pius O.

3. = frigijski Kibélin svečenik skopljenec: Pr.

4. (zaničlj. namigujoč na takega skopljenca): corpus semiviri Phrygis (= Aeneae) V.; kot adj. = frígijski: augur Iuv., ager Cl. Večinoma pl. Phrygēs (Frygēs, stlat. Frugēs, Brugēs, Phruges; Φρύγες) Frígijci, sloveči zlatovezci, vendar zaničevani zaradi svoje lenobe in neumnosti: Ci., Plin., sero sapiunt Phryges L.; pesn. = Rimljáni (kot Enejevi potomci): Sil.; tudi neki krščanski razkolniki: Aug., Lact., Cod. Th. — Od tod adj. Phrygius (stlat. Phrugius) 3 (Φρύγιος) frígijski; pesn. = trojánski: Phrugia porta Pl., Phrygia Ida V., mater (= Cybele) V., O., pastor (= Paris) V., tyrannus (= Aeneas) V. ali (= Laomedon) O., vates (= Helenus) O., maritus (= Aeneas) O. ali (= Pelops) Pr., minister Val. Fl. ali venator Stat. (= Ganymedes), ferrum Ci. frigijsko orožje = orožje frigijskih sužnjev, ki jih je uporabljal Sula, chlamys V., vestis O. umetelno vezena, buxum O. frigijska piščal = piščal, ki so jo uporabljali pri Kibelinem bogoslužju, modi O. frigijski napevi = piščalni napevi, orgiastična glasba pri Kibelinih svečanostih, lapis Plin. žoltača (rumeni kamen za barvanje oblačil), pa tudi = frigijski marmor: H.; prim.: Phrygiae columnae Tib. stebri iz frigijskega marmorja, Phrygiae matres (kobile) Cl. Subst.
a) Phrygia (Frygia) -ae, f (sc. terra, Φρυγία) Frígija, sprva notranji del zahodne Male Azije (Phrygia maior Velika Frigija), potem tudi še južno obrežje Propontide (Phrygia minor Mala Frigija): Acc. fr., H., Iust., Plin.
b) Phrygiae -ārum, f (sc. mulieres) Frígijke: V.
c) Phrygiō (Frygiō, Frigiō) -ōnis, m Frígijec, meton. zlatovezec, vezilec zlata: Varr. ap. Non., Pl.; od tod adj. Phrygiōnius 3 vezèn: vestes Plin. —

II. Fríks (Fríg), reka v Lidiji, pritok Herma (Hermus): Plin.; od tod adj. Phrygius 3 (Φρύγιος) fríški: Phrygius amnis L. = Friks (Frig).

phynōn -ōnis, m fínon, neko mazilo za oči: Cels.

piāmentum -ī, n (piāre) pomirilo, spravilo, spravna daritev, spravina, sprava: terrae Plin. za zemljo; metaf.: felicitatis suae Plin., doliturae domūs Sen. tr.

pictaciolum, pictacium, inačici za pittaciolum, pittacium.

Pīeria -ae, f (Πιερία) Piérija, makedonsko primorje med Olimpom in Haliakmonom: L., Mel. — Od tod adj. Pīericus 3 (Πιερικός) piérijski: Plin. — Po imenu Pīeria eponim Pīeros ali Pīerus -ī, m Píer

1. kralj v Peli, ki je dal svojim devetim hčeram imena Muz; hčere so se spustile z Muzami v tekmovanje, a so bile premagane in za kazen spremenjene v srake: O.

2. po drugi bajki je bil oče Muz: Ci., O. — Od tod Pīeris -idis, voc. -i, f (Πιερίς) Pierída = Múza: H., O.; pl. Pīeridēs Pieríde = Pierove hčere ali Muze: Ci., H., V., O.; adj. Pīerius 3 (Πιέριος) piérijski
a) = tesál(ij)ski: quercus Pr. s tesal(ij)ske gore Pier, paelex H., domus Mel. palača Muz.
b) k Muzam sodeč, pesniški: via O. pesništvo, proučevanje pesništva, poezija, modi H. pesmi, frons Mart.; subst. Pīeriae -ārum, f piérijske (boginje), Piérijke = Muze: Musae, quas Pierides et Pierias poëtae solent appellare Ci.

piger -gra -grum, adv. -ē (piget)

1. nemaren, len(oben), leniv, lenokŕven, nedelaven, zlovoljen, nejevoljen, tožljiv: auriga H., p. periculi Sil., pueri Vaterno Rasinaque pigriores Mart., pigrius nihil delicatis Plin. iun., elephanti pigra moles Cl. Skladi: serpens frigore pigra O., apes contracto frigore pigrae V., p. militiae (dat.) H. neraben za vojaško službo (prim. impiger militiae et ministeriis T.), piger in re militari Ci., gens pigerrima ad militiae opera L.; z inf.: p. scribendi laborem ferre H., pigrum quin immo et iners videtur sudore acquirere quod possis sanguine parare T., noli esse piger facere quod praecepit Aug.; metaf. počasen, len, počasi tekoč: Col., Plin., Plin. iun., Mel., Sil. idr., mare pigrum ac prope immotum T., annus H. počasi tekoče, dolgo, bellum O. počasi napredujoča, campus H. nerodovitno.

2. lenobo povzročajoč: frigus, senecta Tib.

3. trd, žilav, zategel: radix O.

4. počasen, zategel (o dolgih besedah): Q.

5. čemeren, slabovoljen, žalosten: Mart., Ap.

pīgmentum -ī, n (pingere)

1. barvilo, barva, pigment: aspersa temere pigmenta in tabula Ci., pigmentum fervens Plin., discordes pigmentorum colores Ap.; šalj.: aliquem pingere pigmentis ulmeis Pl. pošteno pretepsti koga; occ. lepotilo (za obraz), lepotilno sredstvo, ličilo, šminka: Plin.

2. pren. lepotilo, lepotilno sredstvo, šminka (v govoru): Fr., sententiae sine pigmentis fucoque puerili Ci., pigmenta Aristotelia Ci. ep.

3. dišava, dišavina, balzam, začimba, zelišče; špecerija; živila, jestvine: Macr., Ap., Plin. Val., Vulg.

pīgnus -oris, včasih (a slabše) -eris, n

1. zastava, zastavek, zastavilo, jamstvo, zagotovilo, pígnus: Icti., pignori dare, accipere T. v zastavo, kot zastavo, pignera capere L. zastave jemati od senatorjev (za primer, če bi ne prišli na zasedanje), pignoribus cogere senatores Ci., pignori opponere se Pl. ali agrum Ter. zastaviti, imperi pignora O., Palladium quasi p. salutis et imperii Ci.; occ.
a) stava, stavljena vsota: Cat., Val. Max., pignore certare cum aliquo V. staviti, posito pignore O.
b) zastavljenec, talec: sine pignore L., equites, pignora pacis L., pignora marium Suet. moški talci.

2. metaf.
a) o otrocih in drugih sorodnikih zastava (zastavek, zastavilo) ljubezni: Lucan., Plin. iun., Q., Stat., tot natos natasque et pignora cara nepotes O., pignora coniugum ac liberorum L., frangi adspectu pignorum suorum T.
b) zastava = poroštvo, dokaz: pignora da, per quae tua propago credar O., magnum p. abeo rei publicae datum se liberam civitatem esse velle Ci., publicae necessitudinis pignora Ci., p. voluntatis, iniuriae Ci., nullum erga me benevolentiae pignus atque indicium omisistis Cu.; pignus est z inf.: est et hoc ipsum melioris ingenii pignus, non corrumpi bonitate eius Sen. rh.

pĭla³ -ae, f

1. žoga (iz usnja, nagačena z dlako): Varr. ap. Non., Pl., Petr., Sen. ph., pilā ludere Ci., H.; preg.: claudus pilam retinere Ci. (o človeku, ki česa ne zna uporabljati), mea pila est Pl. žoga je moja = jaz sem dobil; meton. igra(nje) z žogo, žoganje: quantum alii tribuunt alveolo, quantum pilae Ci., pilae studium Ci. vneto (navdušeno, marljivo) žoganje.

2. metaf. vse, kar je okroglo, oblo, klobčič, klobka (klopka), klobko (klopko), okrogel kup, krogla: lanuginis Plin., terrae Varr. zemeljska obla, pilae Nursinae Mart. = rapa rotunda; occ.
a) milni mehurček: pilae Mattiacae Mart.
b) glasovalna kroglica: Pr.
c) nagačena človeška podoba, s katero so za zabavo dražili bike pri bikoborbah, slamnati mož: Mart.; biki so tako podobo skoraj vedno raztrgali, od tod metaf.: noluerit dici quam pila prima suam Mart. (o raztrgani suknji).

pīlentum -ī, n nekakšen štirikolesni slavnostni voz, kočija za rimske gospe, pilént: V., H., L., Macr., honorem ferunt matronis habitum, ut pilento ad sacra ludosque, carpento festo profestoque uterentur L., pilentis et carpentis per urbem vehi matronis concessum est, quod, cum aurum non reperiretur, ex voto, quod Camillus voverat Apollini Delphico, contulerunt Fest. — Kasnejša soobl. pīlēns: Ven.