Franja

patrōnus -ī, m (pater)

I. patrón = pokrovitelj, zaščitnik, zastopnik, varuh, zavetnik, branilec, branitelj (naspr. cliens).

1. V najstarejši dobi je imel plemenitaš okoli sebe kopico napol svobodnjakov (clientes), ki jih je zastopal pred sodiščem, ker nesvobodni niso veljali za pravno sposobne. To razmerje je bilo trajno in tudi posvečeno po verski plati, ker se je klient udeleževal družinskih daritev (sacra gentilicia): quot enim clientes circa singulos fuistis patronos, tot nunc adversus unum hostem eritis L.

2. V poznejšem času je patronus od ljudi nižjih stanov (poseb. še od mest in pokrajin) svobodno izmed imenitnih rim. mož voljeni zaščitnik (zastopnik, branilec): coloniae Ci., agri Piceni Ci., ii, qui civitates aut nationes devictas bello in fidem receperunt, earum patroni sunt Ci.; tudi gospodar, patron kakega osvobojenca, ker je osvobojeni suženj ostal pod varstvom svojega gospoda: Ci., corrupti in patronos liberti T. —

II. metaf.

1. branilec, zagovornik, zastopnik pred sodiščem, odvetnik (naspr. accusator): Q., iudicis est semper verum sequi, patroni verissimile defendere Ci., p. causae (pravde) Ci. = odvetnik.

2. sploh branilec, zaščitnik, zastopnik: foederum, iustitiae Ci., plebis L., Iust.

Paul(l)us² -ī, m Pável, rim. priimek, poseb. Emilijevega rodu. Najbolj znani so:

1. L. Aemilius Paulus Lucij Emilij Pavel, oče Scipiona Afričana mlajšega, konzul l. 219 in 216, poveljnik v bitki pri Kanah, kjer je tudi padel: L., H.

2. njegov sin L. Aemilius Paulus Macedonicus Lucij Emilij Pavel Makedonski, konz. l. 192 in 168, zmagovalec nad makedonskim kraljem Perzejem pri Pidni l. 168: L., Ci., Vell. Pl., Pauli Ci. možje, kakršen je bil Pavel.

3. Iūlius Paulus Julij Pavel, pravnik za časa cesarja Aleksandra Severa, Papinijanov učenec: Lamp. — Od tod adj. Paul(l)iānus 3 Pávlov: victoria Val. Max. (Lucija Emilija Pavla Makedonskega), actio, responsum Icti. (pravnika Julija Pavla).

4. (kot ime) Paulus Pavel, apostol: Vulg., Eccl.

pauperō -āre -āvī -ātum (pauper) (o)siromašiti, ubogega (revnega) narediti (delati) koga: Varr. ap. Non., boni me viri pauperant, improbi augent Pl., nam quid ego feci ted advorsum aut meum patrem, quem pauperetis ambo vestris sumptibus? Tit. fr., damna mutans fraudibus se ditat et me pauperat Aus., defectio civium pauperatorum Sid.; metaf. pauperare aliquem aliqua re spraviti (spravljati) koga ob kaj, prikrajš(ev)ati koga za kaj: quam ego tantā pauperavi per dolum pecuniā Pl. fr., quae probast … pro virtute ut veneat, quae inprobast, pro mercis vitio dominum pretio pauperet Pl., eripiet quivis oculos citius mihi quam te contemptum cassā nuce pauperet H.

pausea: Varr., Col. ali pausia: V., Col. ali pōsea: Ca., Varr. -ae, f (sc. olīva) bot. pávzeja (pávzija, pózeja) neka mesnata oliva za vlaganje: amarā pausia bacā V. — Vulg. soobl. pūsia -ae, f: Isid.

paveō -ēre, pāvī (prim. gr. πτοιέω (πτοέω) bojim se, πτοία (πτόα) strah, bojazen) od strahu (vz)trepetati, zatrepetati, bati se, plašiti se koga, česa, v strahu biti zaradi koga, česa, pred kom, čim, v skrbeh biti zaradi koga, česa, tesno biti komu pri srcu; z abl. causae: mentes speque metuque pavent O., p. novitate O., admiratione L.; z gr. acc.: pavet agna lupos H., p. vana miracula L., omnia S., casum T., nec pedibus tantum pavendas serpentes Plin. iun. ni se treba samo nogam bati kač; z ad in acc.: p. ad omnia L., ad singulos nuntio L., ad necopinatum tumultum L.; z dat. (= za koga): Pl., Ter., Aur., sibi pavens T. v skrbeh zase; z inf.: pavetque laedere umbras O., nec illae numerare aut exigere plagas pavent T., nec pavet hic populus pro libertate subire Lucan.; z ne in cj.: id paves, ne ducas tu illam Ter., paventibus cunctis, ne eadem quae sub Gallieno fuerant provenirent Vop.; adj. pt. pr. pavēns -entis od strahu drhteč, trepetajoč, tesnobnih občutkov, v strahu, (pre)plašen, boječ: S. idr.; pl. paventes Plin. iun. strašljivci, bojazljivci, boječneži (naspr. securi).

pāvō¹ -ōnis, m (etim. nezanesljiva; vsekakor je beseda prevzeta iz enega od vzhodnjaških jezikov; prim. gr. ταώς = ταƑώς pav, stvnem. pfāwo, nem. Pfau, sl. pav, hr. pàun, lat. paupulō) pav, Junoni posvečena ptica (Iunonia avis O.): Varr., Ci., Col., Plin.; njegovo meso je bilo v Rimu zelo priljubljena jed: Ci., Iuv.; njegov rep je Junona okrasila z Argovimi očmi: O.; rep so včasih uporabljali kot muhalnik: Mart.; s pristavkom masculus za samca, femina za samica: Col., Gell.

pāx¹, pacis, f (pacīscī, pangere)

1. mir (med dvema sovražnima, prepirajočima se, poseb. med dvema bojujočima se strankama sklenjena mirovna pogodba, pa tudi = čas miru, stanje miru): Cu., Iust., Plin. iun., Sen. rh., Sen. ph., Pl. idr., aeterna V., perpetua S. fr., L., cruenta, incruenta, inhonesta T., iniusta, iniquissima Ci., civilis Suet. državljanski mir (po državljanski vojni), maritima Ci. na morju, pacis semper laudator Ci., pacem componere L. mir narediti, pax convenit cum aliquo L. se sklene s kom, pacem facere C. idr., pacem facere cum aliquo Ci. idr. mir skleniti s kom, pass. pax fit cum aliquo Ci., S., L.; toda pacem facere inter Thrasybulum et eos, qui … N. mir narediti med Trazibulom in … , (po)miriti Trazibula in … ; petere pacem C. idr., petere pacem ab aliquo N. prositi koga za mir, pacem agere S., L. ali pacem agitare S. živeti v miru, pace uti N. mirovati; pace L. ali in pace S. v miru, pace belloque L. v miru in vojni, in pace et otio Ci., in mediā pace L. sredi miru, cum pace aliquem dimittere Ci. v miru, brez nadlegovanja, cum bonā pace populo impertire L. v lepem miru, brez motenj(a), brez ovir, neovirano.

2. pl.
a) sklepi miru, mirovni sklepi, premirja: bella atque paces penes paucos erant S. sklepanje miru.
b) mirne razmere, mirno obdobje, mirni časi: hoc paces habuere bonae H. lepi, mirni časi.

3. pooseb. Pax, Pacis, f Páks, boginja miru: H., Petr., Suet., Pacis ad aram O., arae Paci (= gr. Εἰρήνη) sunt factae (sc. Athenis) N.

4. metaf.
a) mir, mirnost, umirjenost: Lucr., Sil., Stat., Fl. idr., p. animi, mentis O., pacem afferre animis Ci., semper in animo sapientis est placidissima pax Ci., excepit illum magna et aeterna pax Sen. ph. legel je v večni mir in pokoj, pacem vultus habet O., flumen cum pace delabens … in mare H.; rekla: vera reffere pace deae O. s privoljenjem, z dovoljenjem, pace quod fiat tuā Ter. brez zamere!, ne huduj se nad tem!, pace tuā (horum) dixerim Ci. ne da bi žalil tebe (navzoče) = oprosti!, ne zameri! (navzoči naj mi oprostijo, naj mi ne zamerijo! = oprostite!, ne zamerite!), pace loquar Veneris O. ali pace vel Quirini vel Romuli dixerim Ci. naj mi ne zameri Venera, Kvirin ali Romul!, pace diligentiae Catonis dixerim Vell. ne da bi delal krivico Katonovi natančnosti, pace maiestatis eius dixerim Vell. njegovo veličanstvo naj mi oprosti ta izraz!
b) božja pomoč, milost: Pl., Iust. idr., ab Iove ceterisque dis pacem ac veniam peto Ci., pacem veniamque precata deorum L., caesis iuvencis exorat pacem divûm V., sine pace tuā (dei) Italiam petunt V.
c) mirno (rimsko) vladanje, mirna (rimska) (nad)oblast: Plin., Sen. ph.
d) ponovno vzpostavljeni mir v Cerkvi, ponovna vzpostavitev miru v Cerkvi: Eccl.

pecten -inis m (pectere)

1. glavnik, čêšelj, česalo: Pl., deducit pectine crines O., flectere comas pectine Petr., pectine expedire capillum Fr., inter pectinem speculumque occupatus Sen. ph.

2. metaf. glavniku podobne stvari
a) tkalski glavnik (greben), brdo: dentes pectinis Varr., percurrens pectine telas V., pectine densat opus O.; meton. tkalstvo: Niliacus Mart.
b) drzálo, drzálnik, gradáše, mikálnik, greben orodje za drzanje lanu in mikanje volne: Plin.
c) grablje: O., Col.
d) školjka „grebenatka“, pokrovača: Plin., pectinibus patulis iactat se Tarentum H.
e) bot. p. Veneris, neka rastl., menda češljíka: Plin.
f) sramne dlake: Iuv., Plin.; tudi sramna kost, sramnica, dimeljnica: Cels.
g) žile, kolobarji, letnice v lesu: Plin.
h) p. dentium grebenasta vrsta zob: Prud.
i) „glavnik“, ples pri katerem so se plesalci prepletali: Stat.
k) sklepanje rok (v strahu ipd.): digiti inter se pectine iuncti O. prsti sprijeti kakor glavnik z lasmi = grebenasto sklenjeni; tudi zaplet, preplet vesel dveh ladij: mixtis obliquo pectine remis Lucan.

3. = plectrum brenkalo, trzalica: Iuv., (sc. chordas) pectine pulsat eburno V.; meton.
a) plunka, lutnja: Val. Fl.
b) pesem: canere alterno pectine O. v menjajočih se verzih, izmenično v heksametrih in pentametrih = peti elegično pesem.

pectus -oris, m

1. prsi, prsnica, grodnica: H., L., Q., Plin., Sen. ph., Cels. idr., pectore in adverso ensem condidit V. od spredaj v prsi, cicatrices adverso pectore S. spredaj na prsih, antrum pectoris Aug. prsna votlina, prsni koš, reserato pectore O. v notranjih prsih; pl. pesn. o eni osebi: Ap., Prisc. idr., temptat plangore ferire pectora O., traiecta pectora ferro nudavit V.

2. meton. prsi =
a) srce, duša, čustvo, občutek, občutje: Pl., Sen. ph., Q., Val. Fl. idr., toto pectore amare Ci. iz vsega srca, pietate pectora imbuere L., verbum in pectus Iugurthae descendit S., pectore anxius T.; pesn. o osebi sami: pectus amicitiae Mart., Stat. idr. prijateljsko (prijateljevo) srce = prijatelj, cara sororum pectora V. = carae sorores, Theseā pectora iuncta fide O.
b) duša, duh, razum, sprevid(evnost), razsodnost, preudarnost, pamet, spoznavanje, dojemanje: T., Iuv., Q., Sen. ph. idr., doctum O., toto pectore cogitare Ci., nova pectore versat consilia V., non tu corpus eras sine pectore H., oratio eius pectoris ingeniique L., excidere pectore alicuius O. uiti komu iz spomina, pozabiti se, de summo pectore dicere Gell. = nepremišljeno.
c) mišljenje, narava, nrav, značaj: violenta pectora Turni V., forti sequemur pectore H. pogumno, vitā et pectore puro H. (za)vest.

pecu (stlat. obl. za pecus -oris, n), dat. -uī, abl. -ū, pl. nom. -ua, gen. -uum, dat. -ubus, n (prim. skr. páçu = got. faíhu = stvnem. fihu = nem. Vieh = lit. pekus živina; gl. tudi lat. pecus -oris, pecus -udis) živina: Ap., Gell. idr., cum eunt sic a pecu palitantes Pl., cum a pecu cetero absunt Pl., non vides referre me uvidum rete, sine squamoso pecu? Pl., luna muribus fibras et pecu addit Luc. fr.; pl.: Ca., Varr., Plin., Ap. idr., homines, pecua beluasque Naev. fr., in celsis montibus pecua atque inter colles pascunt Danai in Froegiae terminis Acc. fr., passimque praeda pecua vallebant agris Acc. fr., sine terrore pecua ut ad mortem meant Naev. fr., non didici baiiolare nec pecua ruri pascere nec pueros nutricare Pl., in agris pecua ablata L.

pecuārius 3 (pecu) k živini spadajoč, živinski: grex Varr., Col., res Ci., Pl., Varr. živinoreja, agri S. fr. za živinorejo pripravna; subst.

1. pecuārius -iī, m živinorejec: agricola et pecuarius Ci.; occ. pl. najemniki pašnikov (v provincah): Ci., damnati aliquot pecuarii L.

2. pecuāria -ae, f
a) (sc. res) živinoreja: librum de pecuaria Varr., pecuaria relinquitur Ci., pecuariam facere Suet. rediti živino.
b) (sc. statio) stanje živine, premoženje (kapital) v živini, živina: pecuariae pecus fundamentum Varr., pecuariae grandes ali magnae Varr.

3. pecuāria -ōrum, n črede živine: mitte in Venerem pecuaria primus V., ut Arcadiae pecuaria rudere dicas Pers., arcent eos coitu feminarumque pecuaria separant Plin.

pecūlium -iī, n (pecu)

1. sprva premoženje v živini (pecu) (od tod tudi pecūnia): Ulp. (Dig.), potem sploh premoženje, imetje, imovina, last(nina): cupiditas peculii Ci., animos cura peculi … imbuit V.

2. occ. (od skupnega premoženja ločena) zasebna lastnina (imovina), zasebno imetje (premoženje)
a) očeta (hišnega gospodarja), njegov (za razne potrebe) prihranjeni denar, prihranki („beli penezi za črne dni“): Sen. ph., Dig.
b) matere (hišne gospodarice), njena osebna lastnina, njeno zasebno imetje, ki ni vezano na doto: Suet., Dig.
c) sina (mladega gospodarja), ki si je lastnino oz. premoženje pridobil kot vojak (peculium castrense) ali mu jo je dodelil oče (profecticum) ali jo je podedoval po materi (adventicium): Pl., H., Paul., Dig., pater peculium filii Cereri consecravit L.
d) sužnja, njegov (s postranskim delom prisluženi in) prihranjeni denar, prihranek, s katerim se je lahko odkupil: Varr., Ci., Sen. ph., nec spes libertatis erat nec cura peculi V.

3. metaf.
a) prihranek, šalj. = poseben (pis(m)en) dodatek: Sen. ph.
b) zasebna imovina v obscenem pomenu = penis: Petr., Lamp.

Pēgasus² -ī, m Pégaz, pravnik; za časa cesarja Vespazijana je kot consul suffectus sprožil po njem imenovani senatus consultum Pegasiānum; pozneje je bil tudi praefectus urbis: Iuv., Dig. — Od tod adj. Pēgasiānus 3 Pégazov = od Pégaza sprožen: senatus consultum Iust.; v enakem pomenu subst. Pēgasiānum -ī, n: Paul.

pēgma -atis, n (gr. πῆγμα) „sestavljeno iz desk“

1. oder, ogrodje, stroj: Aus., Ulp. (Dig.).

2. occ.
a) knjižna polica: Ci. ep.
b) pogrezálo, nekakšno dvigalo, posebna lesena naprava v gledališču in amfiteatru za dvigovanje in spuščanje igralcev in gladiatorjev: Iuv., Plin., Mart., Suet., pegma rapitur Ph. gre (se spušča) navzdol.

pelion -a -on (gr. πελιός modrikast, bled) modrikast, ime za vrsto čapelj: Plin.

pellicula -ae, f (demin. k pellis) kožica: caprina Plin., stravit pelliculis haedinis lectulos Ci. s kozin(ic)ami; occ. (o človeški koži)

1. šalj.: pelliculam curare H. (sicer cutem curare H.) skrbeti za svojo kožo, privoščiti si kaj, te memento nunc in pelliculā tenere tuā Mart. „ostani v svoji koži“, „ostani pri svojem kopitu“ = drži se svojega stanu, non contineri ali se continere intra pelliculam suam Porph. „ne osta(ja)ti pri svojem kopitu (v svoji koži)“ = ne držati se svojega stanu, pelliculam veterem retines Pers. držiš se starih šeg.

2. kožica na moškem spolovilu, prepucij: Iudaei, qui sine pelliculā sunt Iuv., pelliculam recīdere Porph.

3. meton. = scortum: in Atellanis licet animadvertere rusticos dicere se adduxisse pro scorto pelliculam Fragmentum ap. Varr.

pellis -is, f (iz *pelnis; prim. gr. πέλας koža, πέλμα podplat, stvnem. fel = nem. Fell)

1. (živalska) koža: Varr., Plin., Sen. ph., Lucr., Val. Max., Icti. idr., pelles pro velis confectae C., rana inflat pellem Ph., Sospita cum pelle caprinā (= z egido) Ci.; occ. jelenja koža (gr. νεβρίς) bakhantk: V.

2. metaf. odeja, ogrinjalo, zagrinjalo, krinka, zunanjost: detrahere alicui pellem H. = potegniti komu krinko z obraza, razkrinka(va)ti napake koga, introrsum turpis speciosus pelle decorā H. od zunaj blesteč; preg.: caninam pellem rodere Mart. klevetati, grditi, psovati.

3. meton. stvari iz živalskih kož:
a) usnje: sub pellibus L., Ci., T., Fl. v zimskih, z usnjem kritih šotorih (in hibernis = v prezimovališčih sploh), sub pellibus hiemare, sub pellibus milites continere C., ne quis tentorium ex pellibus (iz usnja) haberet Val. Max., pellium nomine Ci. za ščite.
b) kožuhovina, krzno: Coll., Pers., pellibus tecta corpora O.
c) stogla, jermen za zavezovanje čevljev: nigris medium impediit crus pellibus H.
d) čevelj: ne vagus in laxā pes tibi pelle natet (mahedra) Hier.
e) pergament, koženíca: pellibus exiguis artatur Livius ingens Mart.
f) quiescere in propriā pelle H. spati na svoji (sprva s kožami pokriti) postelji, preg. = sam zase živeti.

Opomba: Abl. sg. nav. pelle, pa tudi pellī: Lucr., V. (Cir.), Ap.

pellītus 3 (pellis)

1. pokrit s kožo, oblečen v kožuh: patres Pr., Prud., senes Lact., Sardi L., testes Ci. (s Sardinije), oves pellitae Varr., H. (poseb. tarentske in atiške, ki so bile za ohranitev tanjše volne) pokrite s kožami.

2. ki ima plavnice (plavalne kožice): alae Macr.

Pelops -opis, m (Πέλοψ) Pélops, Tantalov sin, oče Atreja in Tiesta, Niobin brat. Oče ga je zaklal za obed bogovom, ki pa so ga zopet oživili in mu ramo, ki jo je Cerera pojedla, nadomestili s slonokoščeno: Enn. ap. Ci., H., Ci., Sil., Stat., Hyg., umero Pelops insignis eburno V. — Od tod adj.

1. Pelopēus 3 (Πελοπεῖος)
a) Pélop(s)ov: domus Pr., Agamemnon Pr. Pelop(s)ov vnuk, Orestes Lucan. Pelop(s)ov pravnuk.
b) pesn. = peloponéški, peloponézijski: phalanx Stat. argivska vojska, moenia V. = Argos, regna Sil. = Peloponez; subst. Pelopēa -ae, f Pelopêja α) Pelop(s)ova vnukinja, Tiestova hči: O., Cl. β) naslov neke tragedije: Iuv., Mart.

2. Pelopēïus 3 (Πελοπήϊος)
a) Pélop(s)ov: Atreus O. Pelop(s)ov sin, virgo O. = Ifigenija, Pelopeia (Pelopeja, ženska iz Pelopove rodovine) credar O., arva O. frigijske (kjer je bil Pelops rojen).
b) pesn. peloponéški, peloponézijski: oppida Cl., regna Stat. = Peloponez, sedes Sen. tr. prestolnica korintskega vladarja Kreonta.

3. Pelopius 3 (Πελόπιος) Pélop(s)ov: domus Sen. tr.; subst.
a) Pelopia -ae, f Pelópija = Pelop(s)ova vnukinja, Tiestova hči: Serv., Hyg.
b) Pelopius -iī, m Pelópij, ime sužnja: Ci. ep.

4. Pelopēïas -adis, f (Πελοπηϊάς) Pélop(s)ova, pélopska, peloponéška, peloponézijska: Mycenae O.

5. Pelopēïs -idis, f (Πελοπηΐς) = Pelopeias: undae O.; subst. Pelopēidēs -um, f Pelopéide = argívske žene: Stat. Patron. Pelopidae -ārum (-ûm), m (Πελοπίδαι) Pelopídi, Pelop(s)ovi potomci (in sorodniki), razvpiti in zloglasni zaradi svoje brezbožnosti in krutosti: Acc. fr., Ci., Hyg.

pendeō -ēre, pependī (intr. k pendō)

1. viseti na, ob čem, s česa: Enn., Varr., Mart., Sen. rh. idr.; abs:. pendentes lychni Lucr.; z abl.: pendebit fistula pinu V. na smreki, s smreke, p. tigno O., collo Pr.; s praep.: sagittae pendent ab umero Ci., p. mālo ab alto V., ex arbore Ci., ex umero O., de viri collo O.; pa tudi: in cervice O., Pr., in arbore Ci., in aëre O., in aëris spatio Lucr., ut bos in latus pendere videatur Col., p. per dorsum a vertice V., per pedes Ter., pendent poma sub arboribus Pr., pendentia serta super ramos O.; occ.: pendent lacerti Plin. iun., fluidos pendere lacertos O., pendentes genae Iuv. omahlo (ohlapno) viseča, chlamys pendet O. se spušča navzdol, plava, nubila pendentia O. nizko viseči, pendentia pumice (iz plovca, votliča) tecta V. (prim.: antrum scopulis pendentibus V.), venalem pendere javno na prodaj razobešen (nabit) biti: Claudius (= Klavdijeva posestva) pependit venalis Suet.; (o sužnjih, ki so jih obešali na zgornje podboje, kadar so jih za kazen tepli) viseti, obešen biti: pendentem aliquem ferire Pl., pendentem plecti Ter. ali verberibus caedi Pl., tu iam pendebis Ter. prideš na zgornji podboj = boš tepen; splošno o ljudeh: cur aliquis e trabe pependit O. se je obesil, quaerit altos, unde pendeat, ramos Mart. kamor bi se obesil; (o stvareh) tehtati: Ulp. (Dig.), offula cum duabus costis, quae penderet III et XX pondo Varr., cyathus pendet drachmas X, mna, quam nostri minam vocant, pendet drachmas Atticas centum Plin.

2.
a) viseti na kom (čem), ob kom (čem): O., Lucr., Sil., Val. Fl. idr., coniunx pendet narrantis ab ore viri V. pazljivo posluša moža, ki pripoveduje, attentus et pendens Plin. iun. zelo pozoren, p. vultu Q. z uprtimi očmi gledati, omnia sunt hominum tenui pendentia filo O., filo pendebit Etruria tota Enn. fr., p. in limine V. ali circa montem Fl. tičati, bivati, muditi se, circum oscula pendent nati V. obešajo se na poljubljajočega jih očeta.
b) zasta(ja)ti, (ob)mirovati, odložiti (odlagati) se: Dig., opera interrupta pendent V. ležijo (ostajajo, so) nedovršena.
c) viseti na čem, ob čem = odvisen biti od koga, česa, opreti (opirati) se na koga, kaj, stati na čem, vdan biti komu, ravnati se po kom: Lucan., Val. Max. idr., ex unius tuā vitam pendere omnium Ci., spes opesque ex patre pendent S., ex una pendebat origine bellum O. je izhajala, prim.: cum eius origo paterne ex Numā Pompilio penderet Eutr., de tuis pendentia Dardana fatis Sil., fama pendet in tabellis Ci., p. rebus levissimis Ci., spe L., hinc omnis pendet Lucilius H., de te pendens amicus H. tebi vdan, tuorum, qui ex te pendunt Ci., ex te tota pendebat Cat.

3. (v zraku) viseti, (po zraku) plavati (gibati se, premikati se, potovati, zibati se), lebdeti: Enn. ap. Ci., Lucr. idr., dum nubila pendent V., tellus pendet in aëre O., ensis super cervice pendet H., olor niveis pendebat in aëre pennis O., p. per aërias auras O., avis multa pependit Mart., pendent de rupe capellae V., naves pendentes et instabiles Cu. brez oporišča, brez opore, illisa prora pependit V. je visel v zraku, molel v zrak, (sc. navis) pendet dorso iniquo V. je obtičala, vestigia pendent Stat. visijo v zraku = so lahke, nec opertum (sc. litus) pendeat algā O. in se ne nagiba k udrtju, proni pendent in verbera V. se sklonijo (so sklonjeni) naprej za udarce; pren.: quidquid excessit modum, pendet instabili loco Sen. tr., pendentem (pasti hotečega) amicum corruere patitur Ci.

4. metaf.
a) neodločen biti, dvomiti, biti v dvomih, omahovati, ne moči se odločiti, pomišljati se, imeti pomisleke: nolo plebem spe et exspectatione pendere Ci., ne diutius pendeas, palmam tulit Ci., animus tibi pendet Ter., animi pendentes Cu., animis spe et metu pendentibus L. omahovati med upom in strahom, p. animi (loc., v duhu) Pl., Ter., Ci., L. (redkeje p. animo Ci. ap. Non.); o več osebah pl.: L., exspectando pendemus animis Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quam diu futurum hoc sit, non nimis pendeo Sen. ph.
b) (o stvareh) v negotovosti biti, negotov biti: pendet belli fortuna O.; poseb. v jur. lat.: actio negotiorum pendet, Icti., mutui datio interdum pendet Icti. ali pendenti esse an … (donec … , quam diu … ) Icti., tako tudi: aliquid in pendenti habere Icti. kdo je še neodločen; o pravdah = viseti, še teči, še trajati, biti še nedognan, biti še neodločen: iudicio (lite, causā) pendente Icti.; od tod meton.: reus (causa rei) pendet Suet., ad senatum remissus diu pependit Plin. iun.