nē-dum, conj. s cj. in adv. pa ne, pa že ne, nikar ne, nikar pa da, kaj šele.
I. v poreku
1. za prorekom s kako nikalnico ali izrazom z nikalnim pomenom: kaj šele = tem manj, še manj pa; s samim cj.: numquam suffere eius sumptus queat: nedum tu possis Ter., ego vero ne immortalitatem quidem contra rem publicam accipiendam putarem, nedum emori cum pernicie rei publicae vellem Ci., secundae res sapientium animos fatigant (= quiescere non sinunt): nedum (po drugih: ne = nedum) illi corruptis moribus victoriae temperarent S., mortalia facta peribunt (= non manebunt): nedum sermonibus stet honos H., non discessere ab armis … civium legiones: nedum Othonis ac Vitelli exercitus sponte posituri bellum fuerint T.; z ut in cj.: ne voce quidem incommoda, nedum ut ulla vis fieret L.; adv. (v okrajšanih stavkih brez glag.): erat enim multo domicilium huius urbis, cum quidem haec urbs, aptius humanitati et suavitati tuae quam tota Peloponnesus, nedum Patrae Ci. ep., adulationes, etiam victis Macedonibus graves (= non gratae), nedum victoribus L.
2. za stavkom trdilne vsebine: kaj šele = tem bolj, temveč: insueta omnia oculis auribusque, quae vel socios, nedum hostes victos terrere possent L., et consules bellicosos ambo viros acresque nimis et feroces creatos qui vel in pace tranquilla bellum excitare possent, nedum in bello respirare civitatem forent passuri L.; adv. (v okrajšanih stavkih brez glag.): ornamenta etiam legioni, nedum militi satis multa Val. Max., satis mihi iam videbaris animi habere, etiam adversus solida mala, nedum ad istas umbras malorum Sen. ph., ut mendacium dicat, et quidem nonnunquam levioribus causis: … nedum si ab homine occidendo grassator avertendus sit Q. —
II. v začetku stavka = nočem reči, ne le (s sed etiam): nedum hominum humilium, ut nos sumus, sed etiam amplissimorum virorum consilia ex eventu, non ex voluntate, a plerisque probari solent Balbus et Oppius in Ci. ep.; podobno: cuicumque mortalium, nedum veteri et provido duci, barbarae astutiae patuissent T.
Zadetki iskanja
- nefandus 3, adv. -ē (zanikan gerundiv glag. fārī =) „ki (kar) se ne sme (iz)reči“, „kar ne gre izgovoriti“, torej neizrekljiv, nedovoljen, nedopusten, brezbožen, zloben, hudoben, (pre)grešen, brezvesten, podel, sramoten, nizkoten, zavržen, preklet: Cat., V., O., L., S., Ci., Sen. rh., Sen. ph., Sen. tr., Vell., Cu., Val. Max., Lucan., Val. Fl., Sil., Stat., Iuv., T., Q., Ps.-Q., Plin., Suet., Ap., Fl., Cl. idr., adulterium, scelus, labes civitatis Ci., odium V., fandus nefandusque sanguis L., n. vehiculum L., cum obscaenus vixeris aut nefandus Plin., nefandi homines Q. brezbožniki, hudobneži, nefandissime senex Ps.-Q., nefandissimum caput Iust.; adv. superl. nefandissime: Cass. Subst.
1. nefandī -ōrum, m brezbožniki, hudobneži (naspr. boni): haec prius, ut memorant, non invidiosa nefandis nec cupienda bonis, regna Thoantis erant O.
2. nefandum -ī, n hudo, zlo, krivica: dii memores fandi atque nefandi V. dobrega in hudega, pravice in krivice, ubi multa nefanda (po nekaterih izdajah nefandē) casu super ausi atque passi S. ap. Prisc., omnia fanda nefanda Cat. - neg-legō, tudi (slabše) nec-legō (napačno neg-ligō) -ere -lēxī (gl. opombo) -lēctum (ixpt. iz neque, nec in legere) „ne izbirati“, tj. česa v duhu ne zazna(va)ti, od tod
1. nenamerno zanemariti (zanemarjati), vnemar pustiti (puščati), ne (z)meniti se za kaj, zamuditi (zamujati), opustiti (opuščati) (naspr. curare): mandatum Ci., mandata Ci. ep., neglegi macula iudiciorum posse videbatur Ci., rem familiarem neglegebat N., neglectis agris H.; z de: de Theopompo negleximus Ci. kar zadeva Teopompa, smo bili nemarni; z inf.: (h)erus quod imperavit, neglexisti persequi Pl., diem edicti obire neglexit Ci.
2. namenoma (nalašč) ne čislati, ne spoštovati, ne marati za kaj, zanemariti (zanemarjati), ne (z)meniti se za kaj, pustiti (puščati) vnemar, prezreti (prezirati), zaničevati: iram matris Pl., se semper credunt neglegi (po novejših izdajah ludier) Ter., neglegere coepit et contemnere Ci., n. auctoritatem senatus, bellum, legem, leges ac quaestiones, minas, spem Ci., periculum fortunarum et capitis Ci. ep., deos neglegere … edocuit S. mlačnost do bogov, n. honores T., cum vis neglegeretur T.; z inf.: verba etiam verbis quasi coagmentare neglegat Ci., neglegis … fraudem committere? H. ali se ne bojiš … ? S.; v pomenu ne opaziti (opažati), prezreti (prezirati), malomarno gledati = dopustiti (dopuščati), da se kaj (z)godi; z ACI: Theopompum nudum, expulsum a Trebonio confugere Alexandriam neglexistis Antonius ap. Ci. (Oratio Philippica 13, 33), Gallias a Germanis vastari neglexerit Suet.; z ne: neglegens (= securus, non timens), ne qua populus laboret H.; abs.: bonus tantummodo segnior fit, ubi neglegas, at malus inprobior S.
3. spregledati komu kaj, ne kaznovati, pustiti (puščati) brez kazni: tantum pecuniam captam n. Ci,. ereptam vitam neglegetis? Ci., se Haeduorum iniurias non neglecturum C. — Od tod
I. adj. pt. pr. neglegēns -entis, adv. neglegenter
1. (o osebah) malomaren, (v)nemaren, ne meneč se za koga ali kaj, zanikrn, nepazljiv, brezbrižen, neskrben, ravnodušen, neprizadeven, brezobziren: Auct. b. Afr., Ph., Q., Eutr. idr., improvidi et neglegentes duces Ci., socors neglegensque natura Ci., in amici eligendis Ci., occiso Demetrio sublatoque aemulo non neglegentior tantum Perseus in patrem, verum etiam contumacior erat Iust., circa deos ac religiones neglegentior Suet., capillus passus prolixe et circum caput reiectus neglegenter (po nekaterih izdajah neclegenter) Ter., quid est, quod est, quod neglegenter scribamus adversaria? quid est, quod diligenter conficiamus tabulas Ci., cum aut eum neglegenter aut malitiose fecisse loquerentur N., haud neglegenter corpus occultare L., gerunt et ferarum pelles, proximi ripae neglegenter, ulteriores exquisitius (skrbneje) T., neglegentius asservare aliquid Ci., vereor, ne neglegentius vivam Plin. iun., neglegentius narrare Sen. rh., neglegentissime amicos habere Sen. ph.; z gen.: legum, officii, rei publicae, sociorum atque amicorum neglegentior Ci. ne meneč se dosti za, Vitellius amicorum inimicorumque neglegens T.; z inf.: postilla optigere eam neglegens fui Pl.
2. metaf. o stvareh nemaren, zanemarjen, zanikrn: amictus, sermo, stilus Q.
2. nemaren v denarnih zadevah = potraten, razsipen: n. in illo sumptu Ci. ep., neglegens et dissolutus Ci., adulescentia neglegens luxuriosaque L., ut si reus furti prodigus dicatur aut neglegens Q., modo acerbior parciorque, modo remissior neglegentiorque Suet.; z de in abl.: qui fortasse de alieno neglegentes, certe de suo diligentes erunt Plin. iun. —
II. adj. pt. pf. neglēctus (neclēctus) 3 zanemarjen, od tod nečislan, necenjen, nespoštovan, puščen vnemar, neupoštevan: cum ipsi inter nos abiecti neglectique simus Ci., n. religio C., ager, di H., coma, forma Q., castra soluta neglectaque L., non neglecte deis Lucan., ego neglectissima progenies Stat.
Opomba: Analogno po pf. nesestavljenega glag. lego izpeljani obl. neglēgerit: Licinius Macer fr., neglēgisset: S. - negōtiōsus 3 (negōtium) poln opravkov, torej posloven, zaposlen, delaven, dejaven, prizadeven, marljiv: negotiosi eramus nos nostris (in) negotiis Pl., prudentissimus quisque maxime negotiosus erat S. najbolj dejaven, negotiosissimus vir Aug.; o neosebnih subj.: provinciam … Ostiensem, non tam gratiosam et illustrem quam negotiosam et molestam Ci. trudapolno, težavno, naporno, negotiosa (nam. negotiorum) cogitatio Cels. misel na opravke, razmišljanje o opravkih, quid (sc. est) crudelitate negotiosius? Sen. ph., oportere dividi sacros et negotiosos dies T. prazniki in delavniki, cura atque opera negotiosissima Aug.; šalj.: negotiosum tergum habere hrbet, na katerem se „posluje“ = po katerem se udriha, mlati: nil moror negotiosum mihi esse tergum Pl. = nočem jih dobiti po grbi. Subst. negōtiōsī -ōrum, m trgovci, prekupčevalci, obrtniki: apud negotiosos et rebus intentos T.
- Nemesē (po drugih Temesē, gl. to besedo) -ēs, f Némeza, mesto v Brutiju: O.
- Nemesiānus -ī, m Nemeziján, s celim imenom M. Aurelius Olympius Nemesianus Mark Avrelij Olimpij Nemezijan, Kartažan, rim. pesnik v 3. stol. po Kr.: Vop.
2. Nemesianus Nemezijan, comes Orientis v letih 340 in 342 po Kr.: Cod. Th. - Neminia -ae, f oz. fons Neminiae (po nekaterih izdajah Neminie) Nemínija, Nemínijski izvir, izvir na ozemlju mesta Reate: Plin.
- nēmō, gen. nēminis, toda klas. le nūllīus, dat. nēminī, acc. nēminem, abl. nēmine, a klas. le nūllō, nūllā, m, redkeje f (ixpt. nĕ in stlat. hemō = homō, torej =) „noben človek“, nihče, nobeden. Latinec uporablja besedo le subst., tudi kadar jo (pred posamostaljenimi adj. in pt.) slovenimo z noben: nemo liber N. noben svoboden mož, noben svobodnjak, nemo avarus H. noben skopuh, nemo Thebanus N. noben tebanski mož, noben Tebanec, nemo Romanus L. noben rimski mož, noben Rimljan, nemo adulescens Ci. noben mladenič, neminem iacentem N. nobenega padlega (moža), nemo unus Ci., C. ali unus nemo Corn. noben posameznik, nobeden, nemo alius Ci. ali nemo alter Plin. nihče drug, nemo quisquam Kom., Gell. niti eden, tudi eden ne, prav nihče; v zvezah nemo rex, nemo Perses N., nemo homo, civis, servus Ci. imajo za nemo stoječe besede apoz. pomen: quod nemo adhuc civis Romanus quivit consequi N. nihče, ki je rim. državljan, nihče kot rim. državljan = noben rim. državljan; včasih subst. f.: vicinam neminem magis amo quam te Pl., hoc scio … neminem peperisse hic Ter.;. s predikatom v pl.: cum eorum nemo venissent L., neminem se plebeium contempturum, ubi contemni desissent L.; kot subst. se nemo veže tudi z gen.: nemo amicorum Ci. nobeden izmed prijateljev, noben prijatelj, nemo omnium mortalium, nemo nostrum, nemo vestrum Ci., reliqui, quorum nemo est, quin … Ci., nemo fuit militum, quin … C., nemo omnium Numidarum S. nihče izmed Numidijcev, noben Numidijec; analogno po unus z e(x): nemo est ex tanto numero, quin … Ci., nemo e vobis Vell.; litota: non nemo marsikdo , eden in drugi: quas leges ausus est non nemo improbus, potuit quidem nemo convellere Ci., video de istis, qui se populares haberi volunt, abesse non neminem Ci.; toda nemo non (tj. kadar spada nikalnica k predikatu) = vsak(do), vsi: aperte adulantem nemo non videt Ci., nemo Arpinas non Plancio studuit Ci., nemo non … putarat N.; za nemo, zlasti če stoji pred dvojnim nec (neque), se zanikanje pogosto nadaljuje (kakor v sl.): neminem deo nec deum nec hominem carum, neminem ab eo amari neminem diligi vultis Ci. da ni nihče, niti bog niti človek … , nemo non linguā, non manu promptior L.; tako tudi: sed me moverat nemo magis quam is, quem tu neminem putas Ci. ep. ki ga ti šteješ za nič(lo), ki ga ti prav nič ne ceniš, ne legat id nemo … velim Tib. da tega nihče bere.
Opomba: Neniō: H., nemŏ: Mart., Iuv. - nēnia (napačno naenia) -ae, f (gr. νηνία; prim.: νηνία τὸ Φρύγιον μέλος)
1. pogrebna pesem, pogrebnica, sploh vsaka žalostna pesem, žalostinka, žálostnica, žalospev, otožnica: Pl., Q., Suet. idr., vocabulo neniā Graeci cantus lugubres nominant Ci., honoratorum virorum laudes in contione memorentur easque etiam cantu ad tibicinem prosequantur, cui nomen nenia Ci., absint inani funere neniae H., ne relictis, Musa procax, iocis Ceae retractes munera neniae H. (o žalostinkah Simonida s Keosa), naenia est carmen, quod in funere laudandi gratiā cantatur ad tibiam Fest., P. F. Od tod
2. pren. in preg. (žalosten) izid ali konec česa: id fuit nenia ludo Pl. to je bila za šalo tako rekoč pogrebnica = žalosten konec, tako se je to končalo, huic homini amanti mea hera dixit neniam de bonis Pl. žalostno zgodbo, dicetur merita Nox quoque nenia H. sklepna pesem, pesem sklepnica (po drugih pa: hvalnica), sunt, qui eo verbo (sc. neniā) finem significari crediderunt Fest., sunt, qui eo verbo (sc. neniā) finem significari putant P. F.
3. pesem sploh, kakor npr. poulična popevka, nočna pesem, nočno petje, uspavanka: lenes neniae Arn., puerorum nenia H., viles neniae Ph. nedolžne norčije; occ. čarovna pesem, čarovne besede: neniaque in volucres Marsa figurat anus O. (Fast. 6, 142), Marsa dissilire nenia H.
4. rovarsko pretresanje (prerešetavanje), škodoželjno kritiziranje, zlobno nerganje: accusatorum meorum neniae et probrosae querelae Hier. — Pooseb. Nēnia -ae, f Nénija, boginja pogrebnega petja, boginja žalostink, ki je imela kapelico pred Viminalskimi vrati: Arn. , Aug., Naeniae deae sacellum ultra (extra P. F.) portam Viminalem fuerat dedicatum Fest.
Opomba: Abl. sg. neniā dvozložen: naeniaque in (beri naeniaquin) volucres Marsa figurat anus O. - neō, nēre, nēvī, nētum (iz *sne-i̯o, indoev. baza *(s)neHi- iz kor. *(s)neH- sukati, tkati, presti, šivati; prim. skr. snāyati [on] ovija, oblači, snāyu vez, kita, tetiva, gr. νέω, νήϑω predem, νῆμα preja, nit, lat. nēmen, nētus -ūs tkanina, preja, sl. nit, hr. nît, lit. nýtis [tkalski] greben, let. nōĩts del statev, snāte platnena odeja, stvnem. nāu, nāan, nājan, nāwan = nem. nähen šivati, stvnem. snuor = nem. Schnur vrv(ica), stvnem. nādala = nem. Nadel = ang. needle igla; prim. tudi skr. snāvan vez, kita, gr. νευρά tetiva, νεῦρον in lat. nervus kita, got. sniwan hiteti, let. snaujis pe(n)tlja, zanka, sl. snuti, snovati, hr. snòvati)
1. presti: subtemen Fr., Amm., subtemen tenue nere Pl., sic stamina nevit O., purpuras colo nere Iust., lana, quae neta est Ulp. (Dig.); poseb. o Parkah: nerunt (gl. opombo) fatales fortia fila deae O., Parcae fatalia nentes stamina Tib.; subst. pt. pf. nēta -ōrum, n spredeno, preja, predivo: aliarum neta aut in globum collige aut texenda compone Hier.
2. metaf. tkati, z (zlatimi) nitmi preplesti (prepletati), vesti: tunicam, molli mater quam neverat auro V., lucentesque auro tunicas (hoc neverat unum mater opus) Stat. — Soobl. (po 3. konjugaciji) neunt: Tib. (3, 3, 36), It . Opomba Sinkop. obl. pf.: nērunt (= nēvērunt): O., nēsse (= nēvisse): Cl. - Neobūlē -ēs, f (Νεοβούλη) Neobúla, neka zaljubljena krasotica, ki je ime dobila po Likambovi hčeri, Arhilohovi zaročenki: H.
- Neocrētēs -um, m (Νεοκρῆτες) neokréti, novokrečáni, s kretsko bojno opravo oborožen oddelek v Antiohovi vojski: L. (37, 40, po nekaterih izdajah Necrotes Nekroti).
- neogramma -atis, n (gr. νέος in γράμμα) slika v novejšem slogu: Plin. (35, 29; po nekaterih izdajah neogrammatea ali tudi monochromata).
- Neoptolemus -ī, m (Νεοπτόλεμος) Neoptólem, gr. moško ime, poseb.
1. Ahilov sin, sicer imenovan tudi Pyrrhus (Rdečelasec): Ci., V., O.; kot naslov Enijeve tragedije: Ci.
2. vojskovodja Aleksandra Velikega: N.
3. tragiški igralec z otoka Skiros, prijatelj makedonskega kralja Filipa II.: Suet.
4. mološki kralj, Olimpiadin oče, ded Aleksandra Velikega (Olympias): Iust.
5. prijatelj Aleksandra Velikega, po njegovi smrti satrap v Armeniji: Iust. - Neoterius -iī, m Neotêrij, iz Rima, l. 366 po Kr. kot notarius od cesarja Valentinijana I. poslan iz Galije v Afriko, l. 380 praefectus praetorio per Orientem, l. 390 konzul, l. 385 praefectus praetorio per Italiam, l. 390 praefectus praetorio per Gallias: Symm., Cod. Th.
- nepa -ae, f (po Fest. afr. beseda)
1. škorpijon, ščipalec: cornibus uti boves videmus, nepas aculeis Ci.; škorpijon (ozvezdje, pisano tudi Nepa): Ci. (Arat.), Col. — Soobl. nepās -ae, m: Col.
2. metaf. rak (žival): Pl.; Rak (ozvezdje): Ci. (Arat.), Nepa Afrorum lingua sidus, quod dicitur a nostris cancer, vel ut quidam scorpios Fest., Nepa Afrorum lingua sidus, quod cancer appellatur, vel, ut quidam volunt, scorpios P. F. - Nepete -is, n Népete (Népeta), staro mesto v Etruriji (zdaj Nepi): L. — Soobl. Nepe: Vell., in Nepet: Plin. (po nekaterih izdajah Nepe). — Od tod adj. Nepesīnus 3 népetski: ager L.; subst. Nepesīnī -ōrum, m Népeti, Nepétčani, preb. Nepeta (Nepete): L.
- Nephelē -ēs, f (Νεφέλη) Neféla (čisto lat. Nebula), prva Atamantova (Athamas) soproga, mati Friksa in Hele (Phrixus in Hellē); po smrti je kot boginja oblakov odnesla svoja otroka na zlatorunem ovnu, da bi ju rešila pred preganjanjem njune mačehe Ino: Hyg. Od tod adj. Nephelaeus 3 Nefélin: pecus Val. Fl. oven, ki je odnesel Nefelina otroka; metron.: Nephelēias -adis, f: Lucan. in Nephelēis -idos, f: O. Nefeléida = Nefelina hči Hela.
- nephrītis -tidis, f (gr. νεφρῖτις) bolezen ledvic (čisto lat. renalis passio ali renale vitium): Isid. (po nekaterih izdajah nephresis).
- nepōtīnus 3 (nepōs) razkošen, nasladen, potraten = namenjen razkošju (nasladi, potrati): nepotinis sumptibus (po novejših izdajah nepotatūs sumptibus) omnium prodigorum ingenia superavit Suet. (Caligula 37).