Franja

super-exeō -īre (super in exīre) iti čez kaj, raztezati se čez kaj: ter binos deciesque novem superexit (v novejših izdajah pisano narazen super exit) in annos iusta senescentum quos implet vita virorum Aus.

super-exigō -ere (super in exigere) čezmerno (čez pripadajočo mero, čez pritikajočo mero) izterjati (izterjevati, izterjavati): Cod. I.

super-exsultō -āre (super in exsultāre) od veselja skakati (poskakovati), veseliti se, starejše veselje gnati: Symm., Cass.

super-extendō -ere (super in extendere)

1. zgoraj čez potegniti (potegovati, potezati), zgoraj čez (po)vleči, prevleči: Hier., in aliquo cutem Vulg.

2. čez mero se raztezati, prekomerno se napenjati: Vulg., Eccl.

super-extollō -ere (super in extollere) čez (nad) kaj povzdigniti (povzdigovati): Tert., Vulg.

super-ferō -ferre -tulī -lātum (super in ferre)

1. čez kaj ali preko česa nesti (nositi), dati (dajati, devati), položiti (polagati), spraviti (spravljati): Plin.; v pass. tudi čez ali preko česa leteti (letati), (s)teči, (pre)peljati (prepeljevati, prepeljavati) se, (pre)plavati kaj: Plin., Ap., M., Tert.

2. nositi čez predvideni čas = biti noseča čez (predvideni) rok = zamujati z rokom: partum (plod) Plin. — Od tod adj. pt. pf. superlātus 3 pretiran, hiperboličen, hiperbolski, starejše presiljen: verba Ci., Q.

super-fētō -āre (super in fētāre) dodatno postati brej, zopet (spet) se ubrejiti, preden prvi plod dozori, preubrejiti se: praeter mulierem pauca animalia coitum novere gravida; unum quidem omnino aut alterum superfetat Plin., lepus, omnium praedae nascens, solus praeter dasypodem superfetat Plin., dasypodes omni mense pariunt et superfetant, sicut lepores Plin., sed superfetant dasypus et lepus tantum Plin.

super-ficiēns -entis (super in facere) odvečen, nepotreben: Ulp. (Dig.).

super-ficiēs -ēī, f (super in faciēs)

1. zgornji del česa, površje, površina, starejše gornják, vrhovína: aquae Col., candelabrorum Plin. zgornji del (v katerem stoji luč, naspr. scapus) Plin., testudinum Plin., corporum Plin., carnis Hier.; pri drevesih in rastl. zgornji (= nad zemljo stoječi) del: Col., Plin.; pri poslopjih = streha: Vestae quoque aedem Syracusana superficie tegi placuisse Plin.

2. occ.
a) (klas. le v pomenu) nadtalni del, nadzemni del, (z)gornja stavba hiše, poslopje (naspr. fundamentum, area, solum): Ci. ep., Col., Icti. idr., adeo nihil tenet solum patriae … sed in superficie tignisque caritas nobis patriae pendet? L.; poseb. dednozakupna hiša, dednozakupno poslopje: Dig.
b) kot mat.t. t. ploskev: Macr.

super-fīō -fierī (super in fierī) odveč (preveč) biti, biti preostal, (pre)ostati (naspr. defio): Prud., Fr., edepol te vocem lubenter, si superfiat locus Pl., separare, quae consumenda sunt, et, quae superfieri possunt, custodire Col.

super-fīxus 3 (super in fīgere) (zgoraj) nataknjen: superfixa hastis capita hostium L.

super-flexus 3 (super in flectere) povrh(u) (čez) spleten: crates Sid.

super-flōrēscō -ere (super in flōrēscere) razcveteti (razcvetati) se preko česa, čez kaj: cucumis … sibi ipse superflorescens Plin.

super-fluō -ere -flūxī (super in fluere)

I. intr.

1. čez teči, čez se razli(va)ti, se preli(va)ti, prekipe(va)ti; poseb. (o vodovju) razli(va)ti se čez bregove, preplaviti (preplavljati), poplaviti (poplavljati): tum in aëneo vase leniter coquuntur, ne superfluant Cels., si (sc. Nilus) immodicus superfluxit Sen. ph., Apolloniae … fons iuxta mare aestate tantum superfluit Plin., superfluentis Nili receptacula T.; pren. prekipevati, biti gostobeseden, biti obilnobeseden: quibus (sc. Cicero) … supra modum exsultans et superfluens … videretur T.; pri Ci. Brutus, 316 pišejo novejši izdajatelji supra fluentīs, ne superfluentīs.

2. metaf.
a) obilo (v izobilju, v presežnem številu) biti česa, več kot zadosti biti česa, obilovati, obiljevati, biti preveč česa: in urbe tam beata cum tot superfluant virgines Sen. rh., pecunia non superfluens Sen. ph., nimia superfluentis populi frequentia Sen. ph. preobljudenost, prenaseljenost, cotidie magis magisque superfluentibus bonis Petr., quem (sc. fortuiti sermonis contextum) iurgantibus etiam mulierculis superfluere video Q., tanta claritas superfluit Plin., superfluente multitudine T.
b) imeti obilo česa, biti bogat s čim, obiljevati, obilovati s čim; z abl.: Aquileia superfluit armis Sil.; abs.: ille nunc superbus et superfluens (sc. divitiis) Cat.
c) biti odveč(en), biti nepotreben: nihil neque desit neque superfluat Q., reportatis quae superfluebant cotidiani usus deliciis Plin. —

II. trans.

1. zali(va)ti kaj, razli(va)ti čez kaj, prekri(va)ti s čim: nubes autem superfluxerunt rorem It.

2. metaf. teči (iti) mimo česa: nec, quae dicentur, superfluent aures Q., in … ne bo šlo pri enem ušesu noter, pri drugem ven.

superforāneus 3 (super in forum) odvečen, nepotreben: Sid.

super-fruticō -āre (super in fruticāre) mladike pognati (poganjati), (z)rasti čez kaj; pren: Tert.

super-fugiō -ere (super in fugere) bežati čez kaj: undas Val. Fl.

super-fulgeō -ēre (super in fulgēre) svetiti se čez kaj: templa superfulges Stat.

super-fūndō -ere -fūdī -fūsum (super in fūndere)

I.

1. poli(va)ti, razli(va)ti, preli(va)ti kaj čez kaj, na kaj ali po čem, dati (omogočiti) čemu razliti se čez bregove, povzročiti (povzročati), da se kaj razlije čez kaj, dati (dajati), omogočiti (omogočati) čemu izstopiti: nuda superfusis tinguamus corpora lymphis O., superfundere unguentum Plin. iun., flumen Amm., sidera vocans … : potius mare superfunderent adversus terrarum ereptores T., superfusa humoris copia Q., nives superfusae Amm.; z dat.: superfundere oleum alicui rei Col., urinam radicibus Col.; med. superfundi razli(va)ti se čez kaj, uli(va)ti se čez kaj, (o vodovju) razli(va)ti se, stopiti (stopati) čez kaj, prestopiti (prestopati), udariti (udarjati) čez bregove, izstopiti (izstopati); abs.: circus Tiberi superfuso inrigatus L., superfusis undis Sen. tr., imber superfusus Fl.; z dat.: incisis venis superfusoque altaribus sanguine Vell., undae fastigio operis (čez rob ali vrh nasipa) superfusae Cu., Tiberis ripis alte superfunditur Plin. iun., flumina campis superfusa Plin. iun.; s praep.: superfundi in campos Cu.

2. metaf.
a) (o suhih stvareh) vsuti (vsipati, vsipavati) kaj čez koga (kaj), na koga (kaj): Britani … ipsi magnam vim telorum superfundere T. so usipali (sc. na nas) veliko množico … , so nas obsipali z veliko množico … ; med. in refl. razsuti (razsipati) se čez (na) kaj, vsuti (vsipati, vsipavati) se, usuti (usipati, usipavati) se čez kaj, po čem, raztegniti (raztegovati, raztezati) se čez kaj, po čem, razširiti (razširjati) se čez kaj, po čem; z dat., s praep. in abs.: non numquam superfusa terra latentibus scamnis Col., produnt … Gallias hanc primum habuisse causam superfundendi se Italiae, quod … Plin., (sc. Macedonum regnum) superfudit deinde se in Asiam L., nonne superfusis collectum cornibus hostem in medium dabimus? Lucan., corpora, quae superfunduntur Sen. ph. ki se prekomerno širijo.
b) med. in refl. (o osebah in abstr. pojmih) razli(va)ti se = (raz)širiti (razširjati) se čez kaj ali po čem, vsuti (vsipati, vsipavati) se = planiti na(d) koga, kaj, zagnati (zaganjati) se v koga, kaj: gens superfusa montibus (dat.) Plin., iacentem hostes superfusi oppresserunt L. trumoma nanj planivši, trumoma so planili nanj in … , laetitia se superfundens L. prekipevajoče, izjemno, presilno (se kažoče), nondum fortuna se animo eius superfuderat Cu. mu še ni bila prevzela duha. —

II. (od zgoraj) poli(va)ti, obli(va)ti kaj s čim: compositum oleo superfundito Col.; metaf. obsuti (obsipati, obsipavati), pokri(va)ti: alarum coniuncta signa pulsu sonituque et nube ipsa operient ac superfundent … equites equosque T. bodo … podrla, bodo … vrgla na tla (vrgla v oplat).

super-gaudeō -ēre (super in gaudēre) veseliti se nad kom; z dat.: Vulg., Ambr., Arn.