Franja

sardius -iī, m sárdij, dragulj, menda naš sárd, karneól: VULG., TERT., HIER., imenovan tudi sardius lapis VULG. ali lapis sardinus VULG. in (kot inačica) HIER.

satura (satira) -ae, f (subst. adj. satur)

1. (sc. lanx) z raznim sadjem napolnjena skledica, kakršno so vsako leto darovali božanstvom, skledica ali torilo s sadjem: lanx plena diversis frugibus in templum Cereris infertur, quae saturae nomine appellatur ACR. Od tod

2. metaf.
a) mešanica, zmes, vsakršnina, „potpurí“: VARR., FEST.; (quasi, tamquam) per saturam vsevprek, brez (vsakršnega) reda, neurejeno, protiredno, brezredno: quasi per saturam sententiis exquisitis S., tamquam per saturam ... suffragantibus AMM., per saturam aedilem factum LUC. FR., Festus in libris historiarum per saturam refert LACT., imperium, quod plebes per saturam dederit LUSCUS AP. FEST.
b) satura, satira, pesniška zvrst, sprva menda improvizirana izmišljena dramska burka: VAL. MAX., saturas peragebant L.; pozneje satira =
c) nravno-poučna pesem, zvrst pesništva, ki jo je utemeljil Enij, zaznamuje pa jo vsebinska in metrična raznolikost.
d) zabavljivka, zabavljica, zbadljivo-dovtipna pesem, ki je bičala slabosti in neumnosti javnega in zasebnega življenja oz. jih je slikala in prikazovala v posmehljivi luči; to pesniško zvrst sta v pesništvo uvedla LUC. in H., za njima pa sta jo gojila poseb. še PERS. in IUV. V tem pomenu so besedo v klas. dobi pisali nav. satira, pozni pisci pa (npr. SID.) tudi satyra, ker so jo napačno izpeljevali iz Satyrus: sunt quibus in satira videor nimis acer H., sive liventem satiram nigra rubigine vibres seu ... STAT. Pooseb. Satura iocabunda: M.

Saturae palūs Sátursko jezero, neznano močvirno jezero v Laciju, menda del Pomptinskih močvirij (po mnenju nekaterih današnji Lago di Paola): V., SIL.

scarus -ī, m (tuj. σκάρος) skár, riba, menda papagajevka, pomorska papiga, za Rimljane prava poslastica: H., O., PETR., COL., PLIN., MART., CAEL.

sciade͡us -eī, m (tuj. σκιαδεύς) skiadêj, neka morska riba, menda lipan (Salmo thymallus LINN.); samica se imenuje sciaena -ae, f (σκίαινα) skíajna, lípanka: PLIN.

scolymos -ī, m (tuj. σκόλυμος) bot. menda kárdij, (divja) artičoka (Cynara cardunculus LINN.): PLIN.

scomber -brī, m (tuj. σκόμβρος) morska riba, menda naša skuša (starejše vretenica) ali navadna lokarda, skuša plavica (Scomber scombrus LINN.): PL., CAT., COL., PERS., PLIN., MART. – Soobl. scombrus -ī, m: PRISC. (a neizpričano).

scūdicia -ae, f (ex-cūdere) menda lopata: ISID.

secāle -is, n (najbrže tuj.) sekále, neko žito, menda rž ali črna pira: PLIN.

secēna -ae, f (secāre) neko rezilo, menda nož: corruit quasi ictus secena L. ANDR.

segutilum -ī, n (menda hispanska beseda, še zdaj šp. sequllo) rudarski t. t. segútil = znamenje zlate žile, neka prst, ki naj bi bila zunanje znamenje in znanilec zlate žile: aurum qui quaerunt, ante omnia segutilum tollunt; ita vocatur indicium PLIN.

selāgō -inis, f bot. selágo ali selágina, menda lisičjaku podobna rastl. (morda Lycopodium selago LINN.): PLIN.

semnion -iī, n (menda iz gr. σεμνός) bot. sémnij, sémnion, zel, sicer imenovana theombrotios (gl. to besedo): PLIN.

sēps, sēpis, acc. sg. sēpa, acc. pl. sēpas, m, f (tuj. σήψ)

1. séps, neki kuščar, katerega pik povzroča gnitje pičenega uda: PLIN., LUCAN., AUS.

2. neka žuželka, menda prašiček, kačji hlapec: PLIN.

Septimātrūs -uum, f septimátre, praznik (menda Minervin), obhajan sedmi dan po idah v mesecu, sicer imenovan Quīnquātrūs (kvinkvatre), ki so ga obhajali sedmi dan po marčevih idah: VARR., FEST., P. F.

serra -ae, f (izvor nepojasnjen; morda iz *sersā, sor. z gr. ῥίνη (iz *s_ersnā) pila)

1. pila = žaga: VARR. AP. NON., O., HYG., SEN. PH. idr., arguta V., stridens LUCR., stridor serrae CI., lapidem serrā secare VITR., PLIN., vitem serrā praecidere COL.; preg.: serram cum aliquo ducere de aliqua re VARR. prepirati se s kom za kaj, glede česa (prim. quam diu per hanc lineam serram reciprocabimus? TERT.); pren. (o hrbtu suhe osebe): (sc. amica,) cui serra lumbis ... emicet MART.

2. metaf.
a) žaga, nekakšna žagasta ali kačasta bojna razporeditev: CA. AP. FEST., P. F., GELL., VEG.
b) sêra, neka morska riba, menda žagarica, pilar: PLIN.
c) vršilni (mlatilni) voz z zobatimi kolesi: HIER., VULG.

Servīlius 3 Servílij(ev), ime rimskega rodu, ki je izviral iz Albe. Poseb. znani so:

1. P. Servilius Priscus Structus Publij Servilij Prisk Strukt, konzul l. 495, je rimsko ljudstvo sicer pripravil do vojaškega službovanja, s tem ko mu je izposloval odlog plačevanja dolgov, vendar si pri strankah ni mogel zagotoviti stalne veljave; ko je bil l. 476 drugič konzul, je utrpel znatne izgube med naskokom na Janikul, ki so ga bili zasedli Vejci: L.

2. Q. Servilius Priscus Structus Kvint Servilij Prisk Strukt, diktator l. 435, je premagal Etruščane in osvojil Fidene (od tod njegov častni priimek Fīdēnās Fidenski); ko je bil l. 418 drugič diktator, je povsem porazil Ekve: L.

3. C. Servilius Structus Axilla Gaj Servilij Strukt Aksila, vojaški tribun s konzulsko oblastjo v letih l. 419, 418 in 417: L.

4. C. Servilius (Structus) Ahāla Gaj Servilij (Strukt) Ahala je na vso moč branil pravice rimskega senata in plemstva proti ljudskim tribunom in kot magister equitum Kvinta Cincinata l. 439 usmrtil rovarja Spurija Melija: CI., L.

5. Q. Servilius Ahala Kvint Servilij Ahala je kot diktator l. 360 premagal Galce, ki so prodrli do Rima: L.

6. C. Servilius Gaj Servilij je bil l. 219 med ustanavljanjem rimske naselbine v severni Italiji zajet od galskih Bojcev, ki so ga 15 let držali v ujetništvu: L.

7. Cn. Servilius Geminus Gnej Servilij Gemin, konzul l. 217, je padel v bitki pri Kanah l. 216: L.

8. C. Servilius Geminus Gaj Servilij Gemin, tribunus plebis l. 209, je kot prokonzul l. 203 svojega očeta Gaja Servilija (gl. št. 6) rešil iz bojskega jetništva: L.

9. M. Servilius Pulex Geminus Mark Servilij Puleks (Pulik) Gemin je bil l. 202 rimski poveljnik v Etruriji, l. 181 pa se je uspešno vojskoval z Ligur(ij)ci: L.

10. C. Servilius Gaj Servilj je bil l. 195 član rimskega odposlanstva, ki naj bi v Kartagini izpodrinilo Hanibala: L.

11. Q. Servilius Caepio Kvint Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), l. 140 konzul skupaj z Gajem Lelijem Modrim, je prelomil zavezo z Luzitan(ij)ci in dal zahrbtno umoriti pogumnega Viriata: VAL. MAX.

12. Cn. Servilius Caepio Gnej Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), konzul l. 106, je bil pobudnik zakona (lex Servilia iudiciaria), po katerem naj bi se izmed senatorjev in vitezov volilo po enako število sodnikov; l. 105 so ga v Galiji ob Rodanu premagali Kimbri (Cimbri), bil je obtožen plenjenja in obsojen na izgubo svojega imetja; končno je šel kot pregnanec v Smirno: CI., S., VAL. MAX., VELL., GELL., IUST.

13. Q. Servilius Caepio, Kvint Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), nasprotnik Saturnina, Glavkije in Livija Druza, je skrbno pazil na pravice viteštva; umrl je l. 96 v zavezniški vojni v zasedi, ki mu jo je nastavil marzovski vojskovodja Pompedij: CI.

14. P. Servilius Vatia Publij Servilij Vatija (Vacija), nasprotnik tribuna Saturnina. Leta 78 je bil poveljnik proti Izavrom v Prednji Aziji; z zmago nad njimi in osvojitvijo številnih njihovih mest si je pridobil častni priimek Isauricus Izavrski. Pozneje je podpiral predlog Manilijevega zakona, glasoval za vrnitev Cicerona iz pregnanstva in bil naklonjen tudi Cezarju; umrl je l. 44 v visoki starosti: CI.

15. Njegov sin P. Servilius Isauricus Publij Servilij Izavrski, pretor l. 54, je bil l. 48 konzul skupaj s Cezarjem, kateremu je bil zelo vdan; l. 43 se je s Ciceronom povezal zoper Antonija, vendar pa so se pogledi in mnenja obeh zaveznikov dostikrat razhajali: CI., C., VELL.

16. P. Servilius Casca Publij Servilij Kaska, tribunus plebis l. 43, sozarotnik zoper Cezarja; menda je padel pri Filipih: SUET.

17. G. Servilius Glaucia Gaj Servilij Glavkija (Glavcija), pretor l. 100, prekanjen hudobnež, pobudnik zakona (lex Servilia) de pecuniis repetundis, pospeševalec Marijevih naklepov, je bil usmrčen l. 100 istega dne kot njegov somišljenik Saturnin: CI.

18. P. Servilius Rullus Publij Servilij Rul, tribunus plebis l. 63, je podal zakonski predlog (lex Servilia agraria) o prodaji italskega državnega zemljišča; Cicero je ta predlog pobijal v svojih treh govorih de lege agraria: CI.

19. M. Servilius Mark Servilij, konzul l. 3 po Kr.; Tiberij mu je l. 17. naklonil veliko dediščino: T.

20. Servilius Noniānus Servilij Nonijan, rimski zgodovinopisec, Perzijev sodobnik: Q.

21. Servilia Servilija,
a) tašča Kvinta Hortenzija: CI.
b) polsestra Katona mlajšega, soproga Marka Junija Bruta starejšega in mati Marka Junija Bruta mlajšega, Cezarjeva ljubica: CI. EP., SUET.
c) hči Gneja Servilija Cepiona (Kepiona): CI. EP. – Kot adj. Servílijev: lex (glej št. 12 in 17) CI., T., lacus CI., SEN. PH., FEST., P. F. (po nekem Serviliju imenovan) vodnjak na rimskem Forumu, na katerega so natikali glave izobčencev, horti Serviliani T. Servilijevi vrtovi (južno od Rima), familia PLIN.

sīdō¹ -ere, pesn. in neklas. pf. sēdī in sīdī, sessum (iz *sis-dō, *siz-dō iz kor. *sed- (gl. sedeō); prim. skr. sīdati sedeti, gr. ἵζω (iz *σισ-δω)

1. sesti (sedati), usesti (usedati) se: ubi sidere detur O., sedit Atlantiades O., post eos, qui sederant proximi (v novejših izdajah qui sedi erant proximi), constitit Cu., imusne sessum? Ci., aliquem sessum recipere Ci., canes sidentes Plin.; na vprašanje kam?: columbae … viridi sedere solo V., (sc. columbae) sedibus optatis gemina super arbore sidunt V., bubo in culmine sedit V., in adverso limine sedit O., musca in temone sedit Ph., dicta sub arbore sedit O., corvus ei supra dextrum brachium sedit Eutr.

2. metaf. (o neživih subj.)
a) usesti (usedati) se, leči (legati), poleči (polegati) se, znižati (zniževati) se, posesti (posedati) se: sidebant campi Lucr., orta ex lacu nebula campo … sederat L. je (bila) legla na poljano = je ležala na poljani, nebulae in vallibus sedentes Plin., prius caelum sidet inferius mari H., motu terrae sedisse montes T., nec membris incussam sidere cretam Lucr., cum siderit (sc. pix) Col., esca, quae tibi sederit H. ki „se ti je usedla“, „ki ti je sedla“ = ki ti tekne, gutta sidens ad ima vasa Plin.; pren. poleči (polegati) se, uleči (ulegati) se, potihniti (potihovati), umiriti (umirjati) se, unesti (unašati) se: sidente paulatim metu T., his dictis sedere minae Sil.; occ. obtičati, obležati: cum sederit (sc. glans) L., lancea sedit femine Sil., tum queror in toto non sidere pallia lecto Pr.; poseb. kot navt. (mornarski) t.t. obtičati (o ladjah): Q., ubi eae (sc. cumbae) siderent L., an mediis sidat (sc. navis) onusta vadis? Pr., navis rostro percussa coepit sidere N. je jela obtičati = je obtičala = (menda) potapljati se, sedere carinae omnes innocuae V., ut (sc. naves) sine noxa siderent T., quo levior classis … mari … reciproco sideret T.
b) sesesti (sesedati) se, (z)rušiti se, (po)rušiti se, (po)giniti, izginiti (izginevati), propasti (propadati): sidentes in tabem spectat acervos Lucan., rogus ille deorum siderat Stat., non flebo in cineres arcem sedisse paternos Cadmi Pr.; pren.: civitatis pessum sua mole sidentis Sen. ph., sidentia imperii fundamenta Plin.

silūrus -ī, m (tuj. σίλουρος) rečna riba, menda som (Silurus glanis Linn.): Luc., Plin., Iuv., Aus., Ven. idr.

sināpi, n indecl. in sināpe -is, n in sināpis -is, acc. -im, abl. -e in (nav.) -ī, f (tuj. σίνᾱπι; beseda je menda egipč. izvora) gorčica, gorjušica, starejše gorušica: Ca., Enn. ap. Macr., Pl., Varr., Cels., Col., Plin., Petr., Ambr. idr. Soobl. senāpis -is, f: senapis scelera Pl.