Franja

Perimēle -es, f (Περιμήλη) Periméla, nimfa, Hipodamantova hči, ki je bila spremenjena v otok z istim imenom: O.

Pērō² -ūs, f (Πηρώ) Péro, (gen. Pero ali Pere), hči Neleja, Nestorjeva sestra: Pr.

Persa -ae, f (Πέρση) Pêrza

1. Okeanida, Helijeva soproga, mati Ajeta, Kirke, Pazifaje, Hekate idr.: Hyg. — Od tod
a) metron. Persēïs -idis (-idos), f (Περσεΐς) Perzéida, Perzina hči = Hekata: Stat. ali = Circa: Val. Fl.; pri Ci. = Perza; kot adj. = čarovniška: herbae O.
b) adj. Persaeus 3 ali Persēïus 3 (Περσήϊος) Pêrzin: Val. Fl.

2. ime nekega psička: Ci.

Persēis -idis (in -idos), f (Περσηΐς) Perzéida

1. Perzina hči, gl. pod Persa.

2. pesem nekega neimenovanega sicilskega pesnika o Perzejevih (Perseus) podvigih: O.

3. mesto v Makedoniji, imenovano po kralju Perzeju (Perseus): L.

pertinācia -ae, f (pertināx)

1. trdovratnost, trdoglavost, trmoglavost, trmoglavljenje, trma, svojeglavost, zaverovanost (prepričanost) v svoj prav: Ter., Suet., quae enim pertinacia quibusdam, eadem aliis constantia videri potest Ci., non in pertinaciā, sed in moderatione (v popustljivosti) Ci., pertinaciam frangero L., non ultra in pertinaciā manere L., pertinaciā desistere C., p. perseverantiae finitima Ci., hominum nimia p. et arrogantia C.

2. vztrajnost, stanovitnost: tu pertinaciam esse, Antiloche, hanc praedicas, ego pervicaciam aio Acc. fr., huius pertinaciae cessit Catulus V., miraculo esse Romanorum pertinacia (sc. Macedonibus) L., in evitando inevitabili malo pertinacia Sen. ph. Pri Ci. pooseb. kot hči Ereba in Noči.

Phaedra -ae, f (Φαίδρα) Fájdra, Minojeva hči, Ariadnina sestra, Tezejeva soproga; ljubila je svojega pastorka Hipolita ter mu s svojim obrekovanjem nakopala smrt: V., O. (ki meri nom. Phaedrā), Hyg.

Phēge͡us -eī in -eos, m (Φηγεύς) Fegêj, kralj v Psofidi, Alfezibojin oče, ki je dal umoriti svojega soprogi nezvestega zeta Alkmajona: Hyg. — Od tod adj. Phēgēïus 3 Fegêjev: ensis O. Phēgis -idos, acc. -ida, f Fégida, Fegejeva hči (= Alphesiboea): O.

Phēmonoē -ēs, f (Φημονόη) Femóno(j)a, Apolonova hči in njegova prva svečenica v Delfih: Plin., Isid.; od tod apel. = prerokinja, vidkinja, vedeževalka nasploh: Lucan., Stat.

Philomēla -ae, f (Φιλομήλα) Filoméla, hči atenskega kralja Pandiona, ki so jo bogovi spremenili v slavčka: O., Mart.; od tod meton. philomēla -ae, f slavec, slavček: populeā maerens philomela sub umbrā V., Cass., philomela sibilans (žvrgoleč) Sid.

philyra (philura) -ae, f (tuj. φιλύρα lipa) lipa (čisto lat. tilia), meton. lipovo ličje kot vezivo za vence: O., Plin., nexae philyrā coronae H.; tudi kot list(i) za pisanje: Ulp. (Dig.), Paul.; od tod metaf. philyrae v pisalne liste predelane kože papirjevega drevesa: Plin. — Kot nom. propr. Philyra -ae, f (Φιλύρα) Fílira, drevesna nimfa, Okeanova hči, s Saturnom mati Kentavra Hirona, spremenjena v lipo: Hyg., Serv. — Od tod adj. Philyrēius 3 (Φιλυρήϊος) Fílirin, fílirski: heros (= Chiron) O., tecta O. Hironova; metron. Philyridēs, pri pesnikih iz metričnih ozirov tudi Phīlly̆rĭdēs -ae, m (Φιλυρίδης) Filírid (Filiríd) = Filirin sin = Chiron: O., V., Mart., Pr.

Phoebē -ēs, f (Φοίβη) Fójba

1. = Diana: O.; meton. mesečna noč: Stat., tertia O.

2. Levkipova hči: O., Pr.

3. Ledina hči, Helenina sestra: O.

Phorcus² -ī, m (Φόρκος) Fórk(us), Fórkos, božanski morski starec, Neptunov sin, oče Meduze in njenih sester: V., Plin., Lucan., Val. Fl., Hyg. — Od tod

1. Phorcis -idis in -idos, f Fórkida, Forkova hči (= Gorgo): Pr., sorores Phorcides (= Gorgones) O.; abl. pl. Phorcisi Hyg.

2. (iz soobl. Phorcȳn -ȳnis, m, Φόρκυν) Phorcȳnis -idis in -idos, f (Φορκυνίς) Forkínida = Fórkida: Phorc. Medusa O., Lucan., tudi samo Phorcynis (= Medusa) O., pesn. = Meduzina glava: O.

Phorōne͡us -eī in -eos, acc. -eum in -ea, m (Φορωνεύς) Foronêj, kralj v Argosu, Inahov sin, brat Io (Io): Hyg., Plin., Stat. — Od tod adj. Phoronēus 3 Foronêjev, foronêjski, pesn. = árgoški, argívski: Stat. Phorōnis -idis, f Forónida, Foronejeva hči (= Io): O.

Phyllis -idis in -idos, voc. Phylli, f (Φυλλίς) Fílida

1. hči tračanskega kralja Sitona, spremenjena v mandljevo drevo: Plin., Hyg.; meton. mandljevo drevo, mandljevec: Pall.

2. dekliško ime: V., H.

Pitthe͡us -eī in -eos, m (Πιτϑεύς) Pitêj, kralj v Trojdzenu, oče Ajtre, Tezejeve matere: O., Hyg. — Od tod adj. Pitthēius in Pitthēus 3 (Πιτϑήϊος, Πιτϑεῖος) Pitêjev: regna, Troezen O.; subst. Pitthēis -idis, f (Πιτϑηίς) Pitêida = Pitejeva hči (Ajtra): O.

Polyxena -ae, f (Πολυξένη) Polikséna, Priamova hči, Ahilova ljubica; Ahilov sin Pir jo je kot žrtev daroval na očetovem grobu: O., Hyg.; soobl. Polyxenē: Sen. tr. — Od tod adj. Polyxenius 3 Poliksénin, Polikséne (gen): caedes Cat.

Pompēius 3 (osk. pompe = quinque, Pompēius torej = Quīnctius) Pompêj(ev), ime rimskega (prvotno oskijskega) plebejskega rodu. Njegovi najznamenitejši predstavniki so:

1. Q. Pompeius Kvint Pompej, ki se je kot konzul l. 141 in kot prokonzul l. 140 neuspešno vojskoval z Viriatom in Numancijani (Numantinci): Ci.

2. Q. Pompeius Rufus Kvint Pompej Ruf, tribunus plebis l. 100, konzul l. 88 s Sulo, vojskovodja v vojni z Mitridatom; na povelje Pompeja Strabona so ga usmrtili vojaki: Ci.

3. Q. Pompeius Bithynicus Kvint Pompej Bitinijski, Ciceronov prijatelj, je l. 75 uredil Bitinijo kot provinco; l. 48 je bil skupaj s svojim sorodnikom Pompejem Velikim usmrčen na egiptovski obali: Ci.

4. Cn. Pompeius Strabo Gnej Pompej Strabo(n), pretor l. 94, konzul l. 89, se je kot vojskovodja proslavil v vojni zoper zaveznike (Marsicum bellum): Ci., Vell., Fl.

5. Cn. Pompeius Magnus Gnej Pompej Veliki, sin Gneja Pompeja Strabona, rojen l. 106, premagalec pomorskih roparjev in kralja Mitridata, triumvir s Cezarjem in Krasom od l. 60; Cezar, s katerim se je Pompej sprl l. 49, ga je premagal l. 48 pri Farzalu, zato je zbežal v Egipt, kjer je bil na obali umorjen po ukazu tamkajšnjega kralja Ptolemaja XII.: Ci., C. idr.

6. njegova sinova Cn. in Sextus Pompeius Gnej in Sekst Pompej sta nadaljevala vojno proti Cezarju; prvi je bil l. 45 premagan pri Mundi in kmalu potem na begu umorjen, drugi pa se je s spremenljivo bojno srečo vojskoval na morju do l. 35, ko so ga usmrtili v Miletu: C., Auct. b. Hisp., Vell.

7. Pompeia Pompêja
a) soproga Publija Vatinija: Ci.
b) vnukinja Kvinta Pompeja Rufa, od l. 67 Cezarjeva tretja soproga; l. 61 se je zaradi njenega prešuštvovanja s Klodijem ločil od nje: Suet.
c) hči Pompeja Velikega, soproga Sule Favsta: Auct. b. Afr.

8. Pompeius Vārus Pompej Var, Horacijev tovariš v bitki pri Filipih: H.

9. Pompeius Grosphus Pompej Grosf, sicilski posestnik, Horacijev prijatelj: H. — Pl. Pompēī -iōrum, m možje, kakršen je bil Pompêj, možje kot Pompêj: T. — Adj.

1. Pompēius 3 Pompêjev: lex Ci., domus Ci., O., via Ci., porticus Pr., umbra O. Pompejeva stebrišča (na Marsovem polju).

2. Pompēiānus 3 Pompêjev: Plin., curia Suet., porticus Vitr., equitatus C., theatrum Mart. Pompejevo (od Pompeja zgrajeno) gledališče, Notus Mart. veter, ki je pihal v zastore Pompejevega gledišča; subst. Pompēiānus -ī, m Pompêjev pristaš, pompêjevec, pompejánec: C., T., Lucan., Sen. ph., Vell.

Procnē (Prognē) -ēs, f (Πρόκνη)

1. Prókna (Prógna), Pandionova hči, Filomelina sestra (gl. Philomēla), soproga trakijskega kralja Tereja, spremenjena v lastovico: O., Petr., Hyg., natas ex Philomela at[que ex Progne] … esse hirundines Pl.

2. meton. lastovica, lastovka: meropesque aliaeque volucres et manibus Procne pectus signata cruentis V., saepe tamen, Procne, nimium properasse quereris O., est aliquid, fatale malum per verba levare: hoc querulam Procnen Halcyonenque facit O., Progne inter asseres minuriens Sid.

3. otok v bližini Rodosa: Plin.

Procris -idis, acc. -im in -in, voc. -i, f (Πρόκρις) Prókrida, Erehtejeva hči, soproga Kefala, ki jo je, ko je iz ljubosumnosti šla za njim v gozd, nehote zamenjal za zver in usmrtil: V., O., Hyg.

Prō̆serpina -ae, f (iz gr. Πορσεφόνη, Περσεφόνη po etr. posredovanju; lat. beseda menda po ljudski etim. izhaja iz glag. prōserpere) Prozêrpina, hči Jupitra in Cerere, Plutonova soproga, kraljica podzemlja: Ci., O., V., H., Sil. idr.