Franja

paedagōgīum -iī, n (gr. παιδαγωγεῖον)

1. vzgojna ustanova, vzgajališče, „pedagogêj(on)“ za imenitnejše sužnje (paže): Plin. iun.; pren. in evfem. = zavajanje, zapeljevanje, zapeljava: Plin., Tert., ingenuorum paedagogia Suet.

2. meton. gojenci take vzgojne ustanove, paži: quare paedagogium pretiosa veste succingitur? Sen. ph. — Od tod adj. paedagōgīānus 3 iz vzgojne ustanove (vzgajališča, pedagogeja): puer Amm. paž; subst. paedagōgīānī -ōrum, m paži: Cod. Th.

Paelīgnī -ōrum, m Pelígni, italsko pleme v Samniju: C., Ci., L.; sg. Paelīgnus -ī, m Pelígnec (kolekt.): Ca.; adj. Paelīgnus 3 pelígnijski: cohors Enn., miles O., anus H. čarovnica (ker so imeli Peligne za čarovnike).

paenitentiālis -e (paenitentia) kesanja, pokore se tičoč: presbyter Cass. za dela skesanosti in pokore.

paenula¹ -ae, f (izpos. gr. ὁ φαινόλης)

1. (popotni) plašč z oglavnico za grdo vreme: Pomp., Varr., Ci., H., T. (Dial.), Q., Lamp., Ulp.; preg.: ita egi, ut non scinderem paenulam Ci. nisem ga vlekel za plašč = nisem ga silil, da bi ostal.

2. pokrivalo, ogrinjalo, pokrov: reliquum pedem paenulā scorteā pertegere Varr., ne paenula desit olivis Mart., Vitr.

pāla -ae, f

1. lopata: fossam fodiens pala innixus Varr., L.

2. (krušni) lopar: Ca.

3. vélnica: Ca., Iuvenc., Cypr., Tert.

4. okòv, okóvje za kamen na prstanu: p. anuli Ci.

5. bot. indijsko drevo pisang (Musa paradisiaca Linn.): Plin.

6. lopatica človeškega ali živalskega telesa: Cael.

Palaemōn -ōnis, acc. -onem in (pesn.) -ona, m (Παλαίμων) Palájmon (Palémon)

1. morski bog, prej Melicerta (gl. Melicerta): Ci., V., O. — Od tod adj. Palaemonius 3 (Παλαιμόνιος) palájmonski, palajmónijski, pesn. = koríntski: Stat., Cl.

2. neki pastir: V.

3. Q. Remmius Palaemon Kvint Remij Palajmon, slovničar za časa Tiberija in Klavdija: Q., Suet.

Palamēdes -is, ali -ī, acc. -en: Q., m (Παλαμήδης) Palaméd, sin evbojskega kralja Navplija, iznajditelj tehtnice, mere, šaha, kock, svetilnikov, diska, grških črk ϑ, ξ, Φ, Χ (po drugih črk Δ in Υ), usmrčen pred Trojo (za njegovo smrt si je prizadeval Odisej): Varr., Ci., O., V., Plin., Corn., Hyg., Palamedis avis Mart. = žerjav. — Od tod adj. Palamēdiacus 3 (Παλαμηδιακός) Palamédov, palamédski: calculi Cass. Palamēdicus 3 (Παλαμηδικός) Palamédov, palamédski: haec crucis effigies Palamedica porrigitur Aus.

pālāris -e (pālus1) h kolu spadajoč: silva Ulp. (Dig.) iz katerega se naredijo koli, namenjen za kole.

palimpsēstos -ī, m (gr. παλίμψηστος) palimpsést = znova spraskan (ostrgan) pergament, s katerega so z votličem spraskali prvotno besedilo, da je bil znova uporaben za pisanje: Cat., Ci. ep.

paliūrus -ī, m: V., Col. in f: Plin. (izpos. gr. παλίουρος) bot. trnov grm, ki so ga uporabljali za živo mejo, bôdčec (bódčec), Kristusov trn, derák, draka (Rhamnus paliurus Linn., Paliurus spina-christi).

palleō -ēre -uī (osnovna *palu̯o-, *polu̯o- bled, siv, rumenkast; prim. skr. palita- siv od starosti, gr. πολιός siv, πελιός ali πελός sivočrn, umazan, πέλειος črnkast, πέλεια ali πελειάς divji golob, lat. pallidus, pallor, pullus, palumbes, sl. plav, hr. plâv = pallidus, stvnem. falo rumen)

1. bled, plàv biti, bledeti, pesn. tudi svetlozelen, zelenkast ali rumenkast biti: Pers., Iuv., Mart., apparet esse commotum, sudat pallet Ci., pallent amisso sanguine venae O., pallebant ora metu O.

2. metaf.
a) barvo spremeniti (spreminjati), menja(va)ti, zamenja(va)ti, barvo izgubiti (izgubljati), (o)bledeti, poblede(va)ti, neprijetne barve biti: Mart., Lucan., Sil., iam sidera pallent vicino turbata die Stat., fastigia pallebant musco O., pallet Aurora venenis nostris O., ne vitio caeli palleat aegra seges O., obscura caelo labitur phoebi soror tristisque mundus nubilo pallet die Sen. tr. je temen; z acc.: multos colores p. Pr. pogosto spremeniti (spreminjati) barvo, preblede(va)ti.
b) zaradi kake strasti bled biti, (pre)bledeti, medleti, bolehati za čim, bolan biti zaradi česa: quisquis ambitione malā at argenti pallet amore H., viso si palles, improbe, nummo Pers.; abs.: corpora ignavia pallentia Sen. rh.; v dobrem pomenu (o pridno učečih se): vigilandum, durandum, enitendum, pallendum est Q.; od tod z acc.: iratum Eupollidem palles Pers. blediš, ko bereš Evpolida; z dat.: tunc utile multis pallere Iuv.

3. meton. v strahu biti, bati se, plašiti se, tesno biti komu pri srcu, tesniti koga kaj: sub iudice palles Pers., ad omnia fulgura p. Iuv.; z acc.: palluit audax pontum H. se je bal morja; z dat.: pallet pater pueris H. se boji za otroke. — Od tod adj. pt. pr. pallēns -entis

1. bled, bledikav, obléden, prstén: ora V., pallentes terrore puellae O.; poseb. v podzemlju: Lucan., Sen. tr., umbrae Erebi V., umbrae Sil., undae Tib., animae V.

2. pesn. plàv (pláv), rumen(kast), rumenozelen, bledozelen, medlozelen, umazanorumen: arva auro pallentia O., violae, herbae, olivae V., lupini O., sol pallentes iungit equos Tib. (ob sončnem mrku), toga mortui tribulis Mart., gemma Plin., taurus ferrugine pallens Val. Fl., Phoebe pallens Cl. = mesec.

3. meton. (pesn.) bledeč (od glag. blediti), beleč (od glag. beliti), bledost (bledico), skrbi povzročajoč, pekleč: morbi V., philtra O., fama T., curae Mart., mores Pers., oscula Val. Fl.

pallēscō -ere -uī (incoh. k pallēre)

1. oblede(va)ti, preblede(va)ti: pallescet super his H. (strmenja, strmeč), curis Pr., in femina Pr. v ljubezni do ženske obledevati = smrtno (silno) zaljubljen biti v žensko, mreti za žensko, zelo hrepeneti po ženski, umbratili vitā pallescere Q., qui timent, sanguine ex ore decedente pallescunt Gell., frons aut pudore obrubescit aut timore pallescit Aug.

2. metaf. rumeneti, orumene(va)ti, porumene(va)ti, zarumeneti, posta(ja)ti rumen, (o)žolteti: pallescunt frondes O., satum palluit auro O. kamen je bil rumeno zlato.

3. meton. v skrbeh biti, strašiti se, bati se, tesno biti komu pri srcu, tesni koga kaj: nullā culpā H., omnes futurā morte pallescunt Aug.

palma² -ae, f (prim. gr. παλάμη, lat. palmus, palmes, palmesco, palmāre, palmāris, palmulāris, palmātus, palmeus, palmōsus idr., stvnem. folma roka)

I.

1. dlan: Iuv., Petr. idr., pugnum fecerat … ; cum autem manum dilataverat, palmae illius similem eloquentiam esse dicebat Ci., surgit et aetherii spectans orientia solis lumina rite cavis undam de flumine palmis sustinet ac talis effundit ad aethera voces V., aliquem palmā concutere Plin. iun., sicut palmae ramique C. dlanaste veje (ἓν διὰ δυοῖν).

2. meton. roka: Pl., Sil., Val. Fl., teneras arcebant vincula palmas V., amplexus altaria palmis O., passis palmis salutem petere C., voces et palmarum intentus Ci.; znova meton. zaušnica, klofuta, „brljuzga“ (v obraz): Vulg., Eccl.

3. metaf.
a) gosja noga: Plin.
b) vêselna lopata: Luc. ap. Non., Vitr., verrentes aequora palmis Cat. —

II.

1. bot. palma: Varr., Iuv., Lucan., Plin., Sil., Suet., Gell., Vulg., Eccl. idr., viridis O., ardua V., stirpibus palmarum alebantur Ci., palma vestibulum inumbret V.

2. meton.
a) palmov sad, datelj: Pers., Plin., mixta rugosis carica palmis O.
b) palmova vejica: Ca.; occ. α) kot metlica: Mart., lapides lutulentā radere palmā H. β) kot znamenje zmage: palmae pretium victoribus V., nobilis H., eodem anno (sc. CCXCII) primum palmae (translato a Graeciā more) victoribus datae L. — Od tod

3. meton.
a) plačilo zmage, zmaga, prednost: Pl., Ter., Iust., Q., Sen. ph. idr., palmam dare, accipere, ferre Ci., Olympiacae praemia palmae V., plurimarum palmarum gladiator Ci. ki je ubil že veliko nasprotnikov, Eliadum palmae equarum V. v Elidi zmagujoče kobile.
b) slava: belli Punici patrati L., palmam (sc. excisae Carthaginis) di tibi reservent Ci.; meton. zmagovalec: subit tertia palma Diores V., ultima restabat palma Sil. še zadnjega je bilo treba premagati. —

III.

1. bot. mladika, veja, poseb. rozga, (nav. palmes): Varr., Plin., Col., palmae cuiusque stipitis L., palmae arborum eminentium Cu.

2. bot. palma, sad nekega egiptovskega drevesa: Plin.

3. bot. palma, neko afriško drevo, ki so ga uporabljali za izdelavo mazil: tudi neki grm v morju: Plin.

4. = parma ščit: Tib.

Palmōra -ae, f Palmíra, mesto v Siriji, v sv. pismu stare zaveze Tadmōr, pozneje prestolno mesto palmirskega kraljestva za časa Odenata in njegove soproge Zenodije, eno najsijajnejših mest Vzhoda (zdaj velikanske razvaline pri trgu Tadmor): Plin. — Od tod adj. Palmyrēnus 3 palmírski: Plin.

palumbēs -is, m (in f) (pallere; narečno = columba) divji golob, grívar (gr. φάττα): Varr., Lucan. ap. Non., Ci. ap. Serv., H., Pr., Plin. idr., aeriae, raucae (gruleči) V.; preg.: palumbem alicui ad aream adducere Pl. = dati komu lepo priložnost za kaj, duae me unum palumbem appetitis Pl. enega ljubimca. — Nom. sg. palumbis: Plin.

pālus¹ -ī, m (*pag-slos: pangere, pacisci)

1. kol: Varr., Tib., Vitr. idr., figere palum in parietem Pl., ad palum adligati Ci., palo suspendere aliquid O.

2. kot voj. t.t. kol, predstavljajoč nasprotnika, ki ga je moral mladi vojak napadati, ko se je uril za boj; od tod pren.: exerceamur ad palum Sen. ph. bodimo pripravljeni na napade usode.

3. metaf. moško spolovilo: ruber porrectus ab inguine palus H. — Soobl. pālum -ī, n: Varr.

panaca -ae, f (sc. testa) pánaka, neka posoda za pitje: Mart.

Pandāteria -ae, f (Πανδατερία) Pandatérija, rodoviten otoček v Etrurskem (Tirenskem) morju med Ishijo in Pontskimi otoki; tja so za časa cesarjev pošiljali pregnance (zdaj Ventotene): T., Plin., Mel., Suet. — Soobl. Pandātaria -ae, f (Πανδαταρία) Pandatárija: Varr.

Pannoniī -ōrum, m (Παννόνιοι), Panón(ij)ci, preb. Panonije: T., Vell., Suet., Cl., Lamp.; sg. Pannonius -iī, m Panón(ij)ec: fallax Tib., ferox Stat. — Subst. Pannonia -ae, f (Παννονία) Panónija, dežela med Donavo in Savo do Dunajskega gozda (Mons Cetius), vzhodno od Norika, podjarmljena za časa cesarja Avgusta: O., Plin., Plin. iun.; adj. Pannonicus 3 panón(ij)ski: Plin., Mart., exercitus, alae T. Pannonis -idis, f panón(ij)ska: ursa Lucan.

Pantauchus -ī, m (Πάνταυχος) Pantávh, sin Makedonca Balakra, iz kroga zaupnikov kralja Perzeja, l. 172 talec za pogovore o miru s Kvintom Marcijem Filipom, sklenitelj zveze s kraljem Gencijem: L.