Franja

bīlīōsus 3 (bīlis)

1. žolčnat: alvus, sputum Cels.; subst. bīliōsa -ōrum, n žolčnate snovi: Cels.

2. žolčen, nav. subst. m sg.: Isid.; v pl.: Cels.

Bingium -iī, n Bingij, mesto v belgijski Galiji ob Navi (nasproti današnjega Bingna): T., Amm.

bīnī -ae -a, gen. pl. bīnûm, num. distributivum, delilni števnik (prim. bis)

1. po dva, po dvoje: describebat censores binos in singulas civitates Ci., Carthagine quotannis annui bini reges creabantur N., singulas binae ac ternae naves circumsteterant C., illos binas aut amplius domos continuare S., nec, quae sint singula, bina vide O. ne vidi vsega dvojno, bina die siccant ovis ubera V., pocula bina et duo crateras V. dva para čaš; pri števnikih: bini ducenti Philippi Pl. dvakrat 200 = 400, bina milia Ci., L. idr. dvakrat po 1000 = 2000; subst. neutr. pl.: fieri bina Lucr., findi in bina secando Lucr. na dvoje; poseb. pri množenju: si, bis bina quot essent, didicisset Ci. 2 krat 2.

2. (pri subst., ki so pl. tantum ali imajo v pl. drugačen pomen kakor v sg.) dva: bina castra Ci., binae copiae Ci. dve četi, binae litterae Ci. dve pismi, bini ludi Ci., bina spolia L.

3. (pri osebah in stvareh, ki spadajo skupaj) dvoje, dvojica, par: bini boves Pl., omnes bini consules Varr. obadva konzula, binos (scyphos) habebam Ci., bini tabelarii Ci. ep. dvojica pismonoš z isto vestjo, aures binae, fetus bini, bina frena, bina manu crispans hastilia V., binas amicas habere O. dve ljubici hkrati. — Sg. bīnus 3 podvojen, le dvakrat pri Lucr.: bina supellex, binum corpus.

bipēs -pedis (bi in pēs) dvonog, dvonožen: deus Ci., equi V. konji (morskih božanstev) z ribjim repom, Aegyptii mures bipedes ambulant Plin. hodijo po dveh nogah, bipes asellus Iuv. dvonogi osel = tepec, mensa Mart.; subst. bipedēs -um, m dvonožci: replevit eam (terram) bipedibus et quadrupedibus Vulg.; zaničlj. o osebah: omnium non bipedum solum, sed etiam quadrupedum impurissimus Ci., omnium bipedum nequissimus Modestus ap. Plin. iun.

Opomba: V neutr. pl. bipedia Aug.

bis, num. adv., prislovni števnik (iz st.lat. duis; prim. gr. δίς, lat. bīnī, bi-, bēs) dvakrat, dvojno, dvakratno: non semel, sed bis Ci., bis in potestatem Caesaris pervenit, semel ad Cornifium, iterum in Hispania C., hanc (Munychiam) bis tyranni oppugnare sunt adorti N., bis consulem esse (fuisse, factum esse) Ci., L., Suet. dvakrat konzul biti (iterum consulem esse v drugo konzul biti = kadar kdo še za eno leto dobi konzulsko čast, ne da bi jo vmes prekinil; v pozni lat. in pesn. je bis consul = iterum consul), lagona, quae bis Frontino consule trima fuit Mart., bis improbus fuisti Ci. dvakratno; bis die V., H., Tib. idr. = cotidie bis L. vsak dan dvakrat, bis anno Plin. vsako leto dvakrat, semel aut bis anno Varr. fr. vsako leto enkrat ali dvakrat, toda: bis in die Ca., Ci., L., Cels. ali bis in mense Plin., Suet. ali in anno bis Varr. ali bis in hora V. dvakrat na dan, na mesec, na leto, na uro; bis tanto ali bis tantum Pl., Varr. dvakrat toliko, bis tantum V. dvakrat tako daleč, bis minus Auctor incertus ap. Gell. dvakrat manj. Pri množenju v dvezi z delilnimi števniki: bis bina Ci. dvakrat dva, bis bini Lucr., bis quini V., bis centena milia H. 200000 sestercijev, bis et tricies centena milia Suet.; s prislovnim števnikom: bis milie(n)s L., Auct. b. Afr., Val. Max. 2000, sestertiûm bis miliens Ci.; pesn. in v pozni lat. z glavnimi števniki: bis duo (quattuor, septem, novem, centum) O., bis tres H., bis quinque H., O., bis sex V., O., bis mille Lucr., H., bis quinque viri H. = decemviri; kot hiperbola: aptat bis sex thoraca petitum perfossumque locis V. = na mnogih mestih, bis trium ulnarum toga H. šest lakti široka; z vrstilnim števnikom: bis sextus honos Stat. konzulstvo (ker je pred konzulom hodilo dvakrat po šest liktorjev). — Pomni še zveze: bis terque Ci. ali bisque terque Mart. dvakrat do trikrat, t.j. večkrat kakor enkrat = pogosteje, toda: bis terve Varr. fr., Ci., H. le dvakrat ali trikrat = le redko(krat).

Bīsaltae -ārum, m (Βισάλται) Bizalti, traškomak. ljudstvo ob Strimonu: L., V., Val. Fl.; sg. Bīsalta -ae, m Bizalt(ec): Sid. Od tod adj. Bīsalticus 3 bizaltski; subst. Bīsaltica -ae, f (sc. terra) Bizaltika, Bizaltska dežela: L. = Bīsaltia -ae, f Bizaltija: Gell. Heros eponymos te dežele je Bīsaltēs -ae, m Bizalt, Sin Sonca (Sol) in Zemlje (Terra): Hyg; od tod patronim Bīsaltis -idis, f (Βισαλτίς) Bizaltida, Bizaltova hči Teofana (Theophane), ki jo je Pozejdon spremenil v ovco in z njo spočel Friksovega in Helinega ovna: O.

Bistonēs -um, (pesn.) acc. pl. -as, m (Βίστονες) Bistonci, traško ljudstvo v okolici Abdere in Diceje od Nesta do Bistonskega jezera: Plin.; pesn. = Tračani: Lucan., Val. Fl., Sil. Od tod adj.

1. Bistonis -idis, f (Βιστονίς) bistonska, pesn. = traška: ora, terra O., ales (= Procne Prokna, žena traškega kralja Tereja) Sen. tr.; subst. = Tračanka, zlasti traška bakhantka: H., Ps.-V. (Ciris).

2. Bistonius 3 (Βιστόνιος) bistonski: plagae Lucr.; pesn. = traški: aqua, Minerva (boginja zaščitnica bojevite Trakije) O., sarissae, viri O., tyrannus Lucan. ali rex Sid. = traški kralj Diomed (pri Ps.-V. [Culex] je rex Bistonius Terej), rupes Pr., aves Lucan. žerjavi, turbo Lucan. hud sever, chelys Cl. (o Orfejevi liri); subst. Bistonia -ae, f (sc. terra, Βιστονία) Bistonija = Trakija: Bistoniae magnus alumnus (= Orpheus) Val. Fl.

bisulcus 3 (bi in sulcus) „dvobrazden“, od tod dvocepen, razcepljen, preklan: Col., lingua O., Plin., cauda, forcipes Plin., bisulcum aliquid ferri Tert. škarje; poseb. o živalskih parkljih: ungula Varr. ap. Non., pes O., Plin., pedes Lucr.; subst. bisulcum -ī, n (sc. animal), nav. v pl. dvoparkljaste živali, dvoparkljarji: Plin.

Bithyae (Bitiae) -ārum, f Bitije, skitske ženske, ki naj bi imele po dve zenici v očeh: Plin.

Bituītus -ī, m Bituit, arvernski kralj v vojni Alobrogov z Rimljani: L. epit., Val. Max., Fl., Eutr.

Biturīgēs -um, m Biturigi, kelt. ljudstvo v Akvitaniji južno od Loare: L. Delilo se je na dva rodova: Biturīgēs Vīviscī Biturigi Viviski z glavnim mestom Burdigalo (zdaj Bordeaux): Plin., in Biturīgēs Cubī Biturigi Kubi (pri C. in Sid. le Biturīgēs) z glav. mestom Avarikom (Avāricum), pozneje Biturigami (Biturīgae), zdaj Bourges: Plin.; sg. Biturīx -īgis, m Biturig: Lucan. Od tod adj. Biturīcus 3 bituriški: vitis Col., Isid., Biturīgiacus 3 bituriški: vitis Plin.; subst. Biturīgae -ārum, f Biturige, glav. mesto Biturigov Kubov: Amm., Sid.

bivius 3 (bi in via) dvopoten, razpoten: fauces V. vhodi v soteske z obeh strani, calles Val. Fl.; subst. bivium -iī, n

1. dvopotje, razpotje, razkrižje: Plin., Fl., cum ad bivia consisteres L., in bivio portae V. (ena pot vodi do obale, druga stran od morja).

2. pren.
a) dvojna pot = dvojen način, dvojno sredstvo: bivium... nobis ad culturam dedit natura: experientiam et imitationem Varr., in bivio distineatur amor O. (o ljubezni do dveh deklet).
b) bivium Pythagorae Aus. Pitagorovo razkrižje, t.j. črka Y (littera Pythagorae), s katero je Pitagora baje primerjal dvojno pot življenja: pot kreposti in pot pregreh.

blaesus 3 (gr. βλαισός) čebljav, bebljav, jec(lj)av: balbus et blaesus Icti. jecljavec in bebljavec, madidi et blaesi Iuv. (o pijancih). — Kot priimek Blaesus -ī, m Blez: conditor tardae Blaesus cognomine Cyrrhae (= Aristaeus) O.; poseb. ime Junijevega, Pedijevega in Sempronijevega rodu, npr. Iunius Blaesus Junij Blez, legat v Panoniji, ko je ces. Tiberij nastopil vladarstvo: T. Od tod adj. Blaesiānus 3 Blezov, blezovski: facis ipse Blaesianum Mart. po Blezovo, kakor Blez.

Blanda -ae, f Blanda,

1. primorsko mesto v Lukaniji: Mel., Plin. Soobl. Blandae -ārum, f Blande: L.

2. primorsko mesto v tarakonski Hispaniji: Mel. Soobl. Blandae -ārum, f Blande: Plin.

blandīmentum -ī, n (blandirī)

1. dobrikanje, laskanje, ljubkovanje, prilizovanje, lepe (sladke) besede: ibi blandimentum sublevavit metum T.; nav. v pl.: blandimentis corrumpere Ci., blandimenta dare alicui L., blandimenta precesque iactare O., blandimenta muliebria T., blandimenta adversum plebem T.

2. pren.
a) dražest, prijetnost, ugodnost, dražilo: multa... nobis blandimenta natura ipsa genuit Ci., multa... blandimenta plebi... ab senatu data L., blandimenta voluptatis Ci., fortunae Plin., vitae T.; occ. dražilo, močna začimba, dišeča začimba: Petr., sine blandimentis expellunt famem T.
b) skrbna nega kake rastline: hoc blandimento impetratis radicibus Plin.

blandior -īrī -ītus sum (blandus)

1. prilizovati, laskati, dobrikati se komu, milovati, ljubkovati koga; abs.: quippe qui (callidus adulator) etiam adversando saepe adsentetur et litigare se simulans blandiatur Ci., modo blanditur, modo... terret O., pavidum (poniglavo) blandita O.; blandiri inter se Plin. (o golobih); pogosto z dat.: cur matri blanditur? Ci., cessit... tibi blandienti ianitor aulae H. tvojemu dobrikanju, Venus... sic patruo blandita est O., blandiri votis suis T. verjeti temu, kar si kdo želi, blandiebatur coeptis fortuna T. „se je smehljala“, blandiri auribus alicuius Plin. iun., blandiri sibi Ulp. (Dig.) laskati samemu sebi, domišljati si, varati samega sebe, blandiri sibi inepta spe Sen. ph., blandiri sibi de ipsius indulgentia Aug.; s finalnim stavkom: fama est... Hannibalem... pueriliter blandientem patri Hamilcari, ut duceretur in Hispaniam,... iure iurando adactum se... hostem fore populo Romano L. dobrikajoče proseč; blandientes oculi Iust. milo pogledujoče.

2. pren. goditi, ugajati, prijati, mikati, vabiti: video, quam suaviter voluptas sensibus nostris blandiatur Ci., suā blanditur pōpulus umbrā O., blandiente inertiā T.; adj. pt. pf. blandītus 3 (= blandus 3) mičen, prijeten: rosae Pr., peregrinatio Plin. — Soobl. v act. blandiō -īre; od tod: blandirem Ap. (v najboljših rokopisih blandirer), blanditus (pt. pf.) labor Verr. ap. Prisc., blandiendo (pt. fut. pass.) duce Sen. tr.

blanditia -ae, f (blandus)

1. v sg. prikupljivost, dobrikanje, prilizovanje, laskanje v dobrem ali slabem pomenu: sic habendum est nullam in amicitiis pestem esse maiorem quam adulationem, blanditiam, adsentationem Ci., blanditia popularis (ljudstvu) Ci., argutā referens carmina blanditiā Pr.

2. v pl. dobrikave (laskave, sladke, vljudne, dvorljive) besede, laskavice, ljubkovanje: quam (benivolentiam civium) blanditiis et adsentando colligere turpe est Ci., accedebant blanditiae virorum factum purgantium L., blanditiae pueriles O., blanditias adhibere, admovere O., blanditias adhibere puellae L., illi blanditias dicimus O., dicere cano blanditias capiti Tib., odium velare vernilibus blanditiis T.

3. pren. dražest, mik, vabljivost, prijetno uživanje: blanditiis voluptatum delenitus Ci., rerum talium blanditiā Q. — Soobl. blanditiēs -ēī, f: Ap., Aug.

blandus 3, adv. -e (blanditer: Pl., Tit. ap. Non., Prisc. ) (najbrž sor. z blaterāre, balbus, babulus; prvotno blandus = prijazno bebljajoč komu)

1. v dobrem in slabem pomenu laskav, dobrikav, priliznjen, prikupljiv, prijazen, ljubkujoč: blandus amicus (naspr. verus) Ci., catulorum blanda propago Lucr., amator Pr., puella, puer, columba O., blandi doctores H., canibus blandis rabies venit V., blande rogare Ci., blandius petere Ci., blandissime appellare aliquem Ci., blande colendo (fructūs) Lucr. s skrbno nego, excipere aliquem hospitio blande ac benigne L., blandius moderari fidem H., blande flectere cardinem Ps.-Q. rahlo; s praep.: unum te puto minus blandum esse quam me, et, si uterque nostrum est aliquando adversus aliquem, inter nos certe numquam sumus Ci. ep.; z dat.: an blandiores in publico quam in privato, et alienis quam vestris estis? L.; z abl. instrumenti: doctā prece blandus H., non sumptuosā blandior hostiā H. manj ugajajoč, blanda precatu Stat.; z abl. limitationis: blandissimus ingenio Aur. = preveč prijaznega značaja; pesn. z gen. ali grškim acc. (glede na): blandus precum, blanda genas vocemque Stat.; pesn. z inf.: Stat., (Orphea) blandum et auritas fidibus canoris ducere quercus H. ki je z blagozvočnimi strunami prikupljivo privabljal hraste.

2. pren. (o stvareh)
a) laskav, prijazen, ljubkujoč, vljuden, dvorljiv: vox Enn. ap. Ci., Lucr., voces V., Plin. iun., soni, dicta, verba O., oratio, litterae Ci., laudes V., affabilis, blandus (erat Alcibiades) N. vljuden, blandis lacertis colla tenere O., blandi oculi Plin.
b) vabljiv, dražesten, mičen, prikupen, prijeten: alea, ars, aquae, quies, soles O., gaudia, labor V., otium consuetudine in dies blandius L., voluptates blandissimae dominae Ci.; z dat.: res blanda legentibus Plin., blandae superûm mortalibus irae Stat.; subst. neutr. pl.: animus asperis blandisque pariter invictus Sen. ph.

blaterātus -ūs, m (blaterāre) blebetanje, žlobudranje, kvašenje, kvantanje: Sid.; v pl.: M.

blaterō (blatterō) -āre -āvī -ātum (onomatop., prim. blandus, balbus, babulus, blacterāre)

1. (nav. v obl. blaterō) blebetati, čvekati, kvasiti, žlobudrati, kvantati; abs.: cum magno blateras clamore H., malus iste verbero blaterans Ap.; z acc.: incondita et vitiosa blaterare Ap.

2. (v obl. blatterō) blablakati (o velblodu): P. F., blejati, blekati (o ovnu): Suet. fr.