Franja

Zadetki iskanja

  • artaba -ae, f (gr. ἀρτάβη) artaba, egipč. prostorninska mera za trdne snovi = 1 atiški medimen: Isid.
  • Artabānēs -is, m Artaban(es), ustanovitelj Mitridatovega kraljestva: S. fr.
  • Artabānus -ī, m (Ἀρτάβανος) Artaban, perz. moško ime, zlasti

    1. Hirkanec, ljubljenec kralja Kserksa in poveljnik njegove telesne straže; l.365 je umoril svojega kralja; kmalu potem ga je Artakserks, zoper katerega je snoval enake naklepe, dal usmrtiti: N., Iust.

    2. ime več partskih kraljev (Arzakidov): T., Iust.
  • Artabāzus -ī, m (Ἀρτάβαζος) Artabaz, perz. moško ime, zlasti

    1. kraljevi namestnik v Frigiji; vojskovodja v Kserksovi vojni zoper Grčijo, ki se je pogajal s špart. kraljem Pavzanijo: N.

    2. vojskovodja Artakserksa II. Mnemona; odlikoval se je najprej v boju zoper Datama; pozneje se je kot sirski satrap dvignil zoper kralja Artakserksa III. Oha (l.356), a je moral pobegniti na dvor mak. kralja Filipa. Potem je služil ob Dareju Kodomanu na perz. dvoru in bil namestnik v Baktriji ob Aleksandru Vel., ki se je poročil z njegovo hčerjo Barzino: Cu.
  • Artaciē -ēs, f (Ἀρτακίη) Artakija, vrelec v Lestrigoncih: Tib.
  • artaena, gl. arytaena.
  • Artaphernēs -is, acc. -em in -ēn, m (Ἀρταφέρνης) Artafern(es), perz. moško ime, poseb. nečak kralja Dareja Histaspa, z Datijem poveljnik v prvi perz. vojni proti Grkom, ki so ga premagali v maratonski bitki l.490: N., Plin.
  • Artātus -ī, m Artat, reka v Iliriji: L.
  • Artavasdēs -is, acc. -ēn, m (Ἀρταβάζης) Artavazd(es),

    1. sin Tigrana I., kralj Velike Armenije ob bitki pri Akciju; Kleopatra ga je l.30 kot ujetnika usmrtila v Aleksandriji: Ci. ep., Vell., T.

    2. njegov sin, tudi z imenom Artaxiās, sovražnik Rimljanov: Vell., T.
  • Artaxata -ōrum, n (Ἀρτάξατα) Artaksata, glavno mesto Velike Armenije, zgrajeno ob Araksu pod Hanibalovim pokroviteljstvom: Plin., Iuv., T. idr. — Soobl. Artaxata -ae, f Artaksata: T.
  • Artaxerxēs -is, acc. -em in -ēn, m (Ἀρταξέρξης) Artakserks(es), ime treh perz. kraljev,

    1. Art. Macrohīr (μακρόχειρ dolgorok, daljnosežen, na daleč gospodujoč) ali (lat.) Longimănus Artakserks Makrohir ali Longiman (Dolgoroki), sin Kserksa I., vladal je od l.465 do 425: Ci. ep., N., Hier.

    2. Art. Mnēmōn (μνήμων z dobrim spominom) Artakserks Mnemon, sin Dareja II., kralj od l.405do 362: N., Iust.

    3. Art. Ochus Artakserks Oh(us), sin Artakserksa Mnemona, vladal od l.362 do339: Iust.
  • Artaxiās -ae, m, gl. Artavasdēs 2.
  • artē, adv., gl. artus 3.
  • artemedium -iī, n = dictamnus: Ap. h.
  • Artemidōrus -ī, m (Ἀρτεμίδωρος) Artemidor, gr. moško ime: Ci.; poseb.

    1. Art. Ephesius Artemidor Efežan, gr. geograf: Plin.

    2. neki filozof: Plin. iun.

    3. slavni rokoborec iz Tral (Tralles): Mart.

    4. neki slikar: Mart.
  • Artemis -midis, acc. -min, f (Ἄρτεμις) Artemida, gr. boginja (rim. Diana): Macr., Artemis Ilīthȳia Plin. Artemida Ilitvija = porodna boginja. Od tod adj. Artemīsius 3 Atremidin; subst. Artemīsius -iī, m (sc. mensis) Artemidin mesec, artemizij = maj (pri Makedoncih): Cu.
  • artemīsia -ae, f (Artemīsia) bot. pelin, komonika: Plin., Ap. h.
  • Artemīsia -ae, f (Ἀρτεμίσια) Artemizija, halikarnaška kneginja, ki je l.352 zgradila svojemu soprogu Mavzolu čudovito grobnico (Mausōlēum mavzolej): Ci. idr.
  • Artemīsium -iī, n (Ἀρτεμίσιον) Artemizij, severno evbojsko predgorje z Artemidinim svetiščem: N., Plin.
  • artemō(n) -onis, m (gr. άρτέμων)

    1. bramovo jadro, manjše jadro nad drugim (nadkošnim) jadrom: Luc. ap. Char. (z nom. artemō), Sen. rh., Dig., Vulg., Isid. (z nom. artemōn).

    2. tretji, nepremični škripec pri dvigalu: Vitr.
Število zadetkov: 10000