Franja

laevus 3, adv. -ē (prim. gr. λαιός iz *λαι-Ƒός = sl. levi, lat. nom. propr. Laeca [iz *Laivica], Laevius, Laelius [iz *Laevilios]) bolj izbrana in pesn. beseda kot sinister

1. lev(i), na levi ležeč ali stoječ (naspr. dexter): brachium Pac. ap. Fest., latus Acc. ap. Non., H., Cu., oculus Pl., Lucr., manus Ci., genu Ci. poet., auris, pes, umerus, polus, Pontus, Ponti plaga laeva O., undae, iter V., habena H., laevis remis L. z veslanjem (veslajoč) na levo, l. ripa Plin., amnis T. leva stran reke. Od tod subst.
a) laeva -ae, f α) (sc. manus) leva roka, levica: amissa l. Lucr., Ilionea petit dextrā laevāque Serestum V., cognovi clipeum, laevae gestamina nostrae O. β) (sc. pars) leva (stran): laevam cuncta cohors remis ventisque petivit V., laevam pete O., ab laeva Enn. ap. Ci., ad laevam Enn. et Acc. ap. Non., Ci. na levi(ci), in laevam Plin. na levo; pogosto v abl. = na levi (strani): dextrā montibus, laevā Tiberi amne saeptus L., circumstant animae dextrā laevāque frequentes V., laeva eius fluminis Iul. Val., a dextrā laevāque O.
b) laevum -ī, n leva (stran); le v zvezi s praep.: fleximus in laevum cursus O. na levo (stran); pl. laeva -ōrum, n (sc. loca) na levi (strani) ležeči kraji, leva stran kakega kraja: laeva tenet Thetis V., Thracen et laeva Propontidis intrat O., laeva petentibus Plin., l. maris T.

2. metaf.
a) levi = neroden, nespreten, okoren, neumen, nespameten, áboten, glup: puer hic non laeve iussa Philippi accipiebat H. ne nerodno = zelo spretno, si mens non laeva fuisset V., o ego laevus! H. o jaz neumnež!, pectus l. Pers.
b) neprimeren, neprijeten, nepríličen, neugoden: cum te sic tempore laevo interpellarim H.
c) (v avgurskem jeziku po rimskem pojmovanju =) ugoden, povóljen, dober, zadovoljiv, srečen = srečnega (dobrega) pomena, srečo (dobro) prinašajoč; rim. avgur je namreč pri opazovanju gledal proti jugu ter imel vzhod [= izvor luči in s tem tudi sreče] na levi; prim. L. 1, 18 in Plin. 2, 142): tonitru dedit omina laevo Iuppiter, et laevo fulmina missa polo O., numina l. V. naklonjena, prizanesljiva, milostna, omina Ph.; adv. acc. sg. n.: intonuit laevum V. na levi, z leve = ugodno.
d) pesn. (po grškem pojmovanju =) neugoden, nepovóljen, nesrečen, zlovešč, zlokoben, grozljiv, poguben; grški prerokovalec usode je bil pri opazovanju obrnjen proti severu in je torej imel vzhodno (= srečno stran) na desni: teque nec laevus vetet ire picus nec vaga cornix H., l. omen Val. Fl., numen Mart. nenaklonjeno, neprizanesljivo, nemilostno, laevo monitu Iuv. s pogubnim naukom, l. ignis Stat. (o kugi).

laganum -ī, n (gr. λάγανον) oljnati kolač, starejše prge, nekakšna pogača iz moke in olja, podobna na olju pripravljenim ponvičnikom ali mlincem; kot lahka jed za reveže: H.; za bolnike: Cels.

lagoena (napačno lagēna) in lagōna (pri starih zeljemerskih piscih in na napisih v vulg. lat. pisano tudi lagūna, laguēna, laguīna) -ae, f (gr. ὁ λάγυνος, od tod tudi lat. lagōnos -ī, m: Dig. in izpos. v sl. lagvica steklenička lagev, lagva velika steklenica) trebušasta posoda z ročajem in ozkim vratom, iz stekla ali gline, včasih tudi opletena z vrbovicami (vrbovimi šibami) in na notranji strani osmoljena, steklenica (za vino in druge tekočine), ročka, vrč, buteljka, butelja: Ca., Q. Ci. in Ci. ep. (z obl. lagona), Iust., lagoenae inanes, lagoenas furtim exsiccare Ci., nihilum nocere lagoenis H., signo laeso non insanire lagoenae H., intrito cibo plena lagoena Ph., lagoenae collum Ph., Plin., bene picata l. Col., lagoenas frangere Petr., nulla catenatis pila est praecincta lagonis Mart. nobena steklenica ne visi s stebra na verigi (kot krčmarski izvesek), l. fictilis Iust.; occ. v pl. steklenice kot mejno znamenje (v obl. lagūna, laguēna, laguīna): zemljemerski pisci.

lagoenāris (laguēnāris) -e (lagoena, laguēna) stekleničen = s steklenico tvorjen ali zaznamovan: terminus: zemljemerski pisci.

lagōis -idis, f (gr. λαγωΐς) neka ptica, menda = lagōpūs

1. snežni jeréb, snežna jerebica, jerebica belíca, snežníca (Tetrao lagopus Linn.) ali pa gozdni jereb, rdeča jerebica, léščarka (Tetrao bonasia Linn.), po drugih rúševec (rúševka), škárjevec (škárjevka) (Tetrao tetrix Linn.): peregrina lagois H. (Sat. 2, 2, 22).

lagōphthalmos (ali lagōphthalmus) -ī, m (gr. λαγόφϑαλμος) zajčje oko, očesna bolezen, pri kateri zgornja veka ne pokriva očesa: Cels.

lallō -āre (onomatop. beseda; prim. skr. lalallā lala, gr. λάλος blebetav, λαλέω blebetam, λαλία blebetavost, blebetanje, lit. lalúoti bebljati, nem. lallen nejasno govoriti, bebljati) „lala(la)“ peti, „tralalati“, „ajatuta(ja)“ peti, „ajatutajati“ (o dojilji ali materi, ki uspava otroka): Pers., Hier.

lallum -ī, n ali lallus -ī, m (lallāre) dojiljino tralalanje, ajatutajanje: Aus.

lambō -ere, lambī, lambitum (iz indoev. kor. *laph, *lab lizati; prim. stvnem. laffan lizati, gr. λάπτω ližem, lokam, srebam, λαφύσσω požiram)

1. lizati, (ob)lizniti, obliz(ov)ati, lókati: canum, quos tribunal meum vides lambere Ci., tenet fama … eam (sc. lupam) summissas infantibus adeo mitem praebuisse mammas, ut lingua lambentem pueros magister regii pecoris invenerit L., l. matrem V. sesati pri materi, sibila lambebant linguis vibrantibus ora V., l. vulnera linguā O. ali suum vulnus Plin., male vivam carnem lambendo mater (sc. ursa) in artus fingit O. uravna z lizanjem, l. manūs O. ali manum Mart., l. cibos Col. ali prandia Mart. (po)lizati, ližoč zauži(va)ti, labra (kot nedostojno vedenje pri govoru) Q., linguā pannorum suturas Cael., aquam Aug.; pren.: cum belua (= Domitianus) propinquorum sanguinem lamberet Plin. iun. je hlepel, ga je žejalo po krvi.

2. metaf. (o neosebnih subj.) lizati, obliz(ov)ati, (ob)lizniti = lahno dotakniti (dotikati) se česa: flamma … properabat lambere tectam H. sukljati se kvišku do strehe, ignis lambens Lucr. sukljajoč se, lambere flamma comas (sc. visa est) V., Aetna … sidera lambit V. se dotika zvezd, sega kvišku do zvezd, quae loca fabulosus lambit Hydaspes H. sukljajoč (vijoč) se obliva; šalj.: hederae imagines lambentes Pl. ovijajoč se (opletajoč).

Opomba: Pf. act. lambuerunt in od tod lambuerant, lambuerint: Vulg.; pf. lambīvī: Cass.

lāmentor -ārī -ātus sum (lāmentum)

1. intr. javkati, jadikovati, tarnati, vekati: Pl., Ter., flere ac lamentari Ci., flebiliter lamentatur Ulixes in volnere Ci., clamor lamentantium mulierum L., lamentari ac plangere Suet.

2. trans. obžalovati, objokovati koga ali kaj, žalovati za kom ali čim, nad kom ali čim: quid ego haec animo lamentor? Enn. fr., quid cesso infelix lamentarier (star. = lamentari) minus sexaginta? Pl., l. se ipsum Pl., vidi virginem … suam matrem lamentari mortuam Ter., conqueri fortunam adversam, non lamentari decet Pac. ap. Ci., haec … vita mors est, quam lamentari possem, si liberet Ci., cuius (sc. Antipatri Cyrenaici) caecitatem cum mulierculae lamentarentur Ci., ad lamentandam tanti imperii calamitatem Ci., l. obitum Lucr., hic fratrem, propinquum ille, alius parentes lamentari T., l. aliquem pro adflicto Suet.; z ACI: istuc, quod nunc lamentare, non esse argentum tibi, apud novercam querere Pl., cum lamentamur non apparere labores nostros H.

lamium -iī, m (izpos. iz gr., sor. z Lamia [lamia], prim. gr. λαιμός žrelo) bot. pravzaprav „rastlina zijavka“, mrtva kopriva (morda črnobinovka ali zajček): Plin.

lāna -ae, f (iz indoev. *Hu̯l̥Hnā „volna“, izpeljano iz baze *Hu̯elH- „dlaka, volna“; prim. skr. úrṇā = gr. λῆνος = dor. λᾶνος [iz *Ƒλασ-νο-ς, Ƒλᾶνος] = sl. volna = hr. vȕna = lit. vìlna [v sg. = volneno vlakno, v pl. = volna] = got. wulla = stvnem. wolla = nem. Wolle, ang. wool, lat. vellus)

1. volna: alba, sucida Varr., mollis Cat., Pr., Cels., rudis O., aurea V., O., Pr. zlato runo, colus et lana Ci., colus lanā gravis O., colus lanā amictus Cat., lanam cārăre Pl. ali carminare Varr., Plin. grebénati, česati, lanam facere Varr. ap. Non., Lucr., Icti. ali manibus trahere Varr. ap. Non. ali samo trahere Iuv. ali tractare Iust. volno obdelovati = presti, fama lanae trahendae O. volnoprejstva, lanam mollire trahendo O., lanam tondere Varr. ali detondere, detrahere Col., lanam tingere fuco Q. ali samo tingere Icti., lanam expedire Icti. volno pripraviti (pripravljati) za uporabo, tj. grebénati, kosmáti, (z)mikati jo = presti; tudi v pl., ki ga slovenimo s sg.): Phocaïco bibulas tinguebat murice lanas O., lanas pectere Col., lanas lavare Plin., in usum vestium pecori lanas detrahere Q.; occ. (v pl.) volnene niti: ducunt lanas O. vlečejo volnene niti = predejo. Preg.: rixari de lana caprina H. prepirati se za kozjo volno (ki je ni) = za nič, „za oslovo senco“ (prim. gr. περὶ ὄνου σκιᾶς in sl. „poslati koga po žabjo volno“).

2. meton.
a) delo z volno, volnarstvo, volnoprejstvo, preja: lanā ac telā victum quaeritare Ter., Lucretiam … deditam lanae … inveniunt L., lanae tonsae H. (= lanificium), cogitare de lana sua O. le na prejo misliti, le na svoje delo misliti = ne biti zaljubljena.
b) volnena cap(ic)a: ob oculos habebat lanam Pl., brachia lanis fasciisque obvolvere Suet., Dig. z volnenimi trakovi; kolekt. volnina, volnenina, volneno blago, v pl. = volnena obleka, volnena tkanina: lanam, aurum, vestem, purpuram bene praebeo Pl., lanam purpuramque multam Pl., te bis Afro murice tinctae vestiunt lanae H.

3. metaf. volni podobne stvari, volnaste stvari
a) (živalska) dlaka: l. caprina, leporina Icti.; (ptičji) puh, mah: interior cygni lana Mart., l. anserina Icti.
b) (pri rastlinah in sadju) dlačice, kosmatina, kosm(at)inje: l. Cydonia (kidonskih kutin) Mart., lanae sequaces Mart. ločna volnasta vlakna; poseb. bombaž, bombažna preja, pavola: nemora Aethiopum molli canentia (sivkasti) lanā V., lanas silvae ferunt, lino alii vestiuntur, alii lanis Mel.
c) v pl. (mrenasti) oblački, ovčice (na nebu): tenuia (trizložno!) nec lanae per caelum vellera ferri V.

lānārius 3 (lāna) k volni spadajoč, volnat: l. radix Col. ali l. herba ali l. radicula Plin. (bot.) milnica; subst. lānārius -iī, m volnar: Pl., Arn., lanarii et fullones Hier. — Lānārius -iī, m Lanárij, vzdevek Publija Kalpurnija Pizona: Ci.

lānātus 3 (lāna)

1. volnat: capras lanatas quibusdam factas (esse) L. da so pri nekaterih ljudeh koze dobile volno (kot čudežno znamenje), ovis Col. ali pellis Col., Dig. še volnata, še neostrižena, lanata animalium Plin. ali lanata animalia Iuv.; subst. lānātae -ārum, f volnate živali = ovce: Iuv.

2. z volno podložen, prešit, ovit: soleae Mart.; preg.: dii pedes lanatos habent Petr. bogovi imajo z volno ovite noge = se pridejo maščevat neslišno, kaznujejo neopaženi (prim. lāneus).

3. metaf. (po barvi in mehkobi) volni podoben, volnast
a) (o sadju, drevesih, rastlinah): māla, vitis Plin., folia lanatiore canitie Plin.
b) (o živalih): luporum (izmed ščuk) laudatissimi, qui appellantur lanati a candore mollitiaque carnis Plin. — Lānātus -ī, m Lanát, priimek Menenijevega rodu: L., Aur.

lancea -ae, f (kelt. beseda)

1. prvotno španska sulica, dolgo kopje (z metalnim jermenom na sredini): Cu., Sen. rh., Lucan., Suet., Fl., Gell., lanceāque infestā … medium femur traicit Voluseni Hirt., sparos aut lanceas … portabant S., lanceā configere Sis. fr. ali transfigere Lucr. ali figere Iust.; tudi lovska sulica: cape venabulum et ego sumo lanceam Ap.

2. pren.: iniecto non scrupulo, sed lanceā Ap. velik strah, zona.

Lancia -ae, f Láncija

1. mesto v Luzitaniji: Plin.

2. mesto v Tarakonski Hispaniji: Fl. — Od tod Lanciēnsēs -ium, m Lancijáni, preb. luzitan(ij)ske ali hispan(ij)ske Lancije: Plin.

lancinō -āre -āvī -ātum (lacer)

1. (raz)mrcvariti, (raz)trgati, (raz)mesariti (poseb. o živalih): aliquem ali aliquid Sen. ph., Sen. tr., Prud., aliquem morsu Plin.; abs. v besedni igri: qui (infantes) ante norint lanceare quam lancinare Tert. jedi prežvečiti (zgristi).

2. metaf.: paterna l. bona Cat. zapraviti, po grlu pognati, zažreti, vitam Sen. ph. razkosati, tot sinus Peloponnesi oram lancinant Plin. razkosava, razčlenjuje credulitatem iocularibus facetiis l. Arn. dodobra prerešeta(va)ti.

langa -ae, f ali langūrūs -ī, m (besedi neznanega, domnevno pa kelt. izvora) lánga ali langúr, neka kuščarica; iz njenega seča menda nastaja kamen langūrium -iī, n langúrij: Plin.

Langobardī -ōrum, m Langobárdi, germansko pleme. Ime plemena naj bi po rodovni pripovedki pomenilo „Dolgobradci“, a so se tako verjetno imenovali po dolgih težkih sekirah (baltah), ki so jih nosili (= nem. „barte“, „barde“, prim. “Hellebarde”, Helleparte”), ali pa po svojih prvotnih bivališčih na Dolgi oranici (Dolgi ravnici) („Lange Börde“) ob spodnjem toku Labe (zahodno od nje); od tod tudi mestno ime Bardevik (vicus Bardorum) pri Lüneburgu). Pozneje so se preselili na Ogrsko, naposled v Lombardijo (= Langobardijo): T., Vell.

languēscō -ere, languī (incoh. glag. languēre)

1.
a) (telesno) utruditi (upehati) se, (o)slabeti, (o)medle(va)ti, onemoči (omagati), poleniti se: corpore Ci., orator metuo ne languescat senectute Ci., vidi te toto vinctum languescere collo Pr. medleti od ljubezenske strasti; pesn. metaf. (o neosebnih subj.): flos succisus aratro languescit V. ovene, Bacchus in amphora languescit H. se ublaži, ut solet … fluctus languescere O. umiriti se, lumina morte languescunt Cat. postanejo medle, ostekl(en)ijo, languescunt vites Plin., color in luteum languescens Plin. blatno bledeča barva, luna claro caelo repente visa languescere T. da potemneva.
b) zaradi bolezni (o)slabeti, postati (postajati) mlahav, (s)hirati: nec mea consueto languescent corpora lecto O., ter omnino languit Suet. je zbolel; pren.: hoc genere declinatio in communi consuetudine verborum aegrotat et languescit Varr.

2. metaf. pri delu postati (postajati) mlahav, mlačen, mehak, mláčiti se, (o)mrtveti, (o)mehčati se, (o)pešati, popustiti (popuščati), pojemati, pojenja(va)ti, unesti (unašati) se, upadati, odleči (odlegati), (pre)nehati, poleniti se: si nos languescimus Ci., crescunt ignisque dolorque languescuntque iterum O., languescunt frigore cursus Val. Fl., abeunte illo conticuerat magis quam languerat militaris favor Cu. se ni bila zmanjšala, ampak le ni bila tako očitna, torpere militaria studia nec animos modo, sed et corpora ipsa languescere Plin. iun., cum languescere paulatim Vitellianorum animi T. ko je začel vitelijcem pogum polagoma upadati, languescit omnis vis Q., languescunt affectus Q. ali voluptates, studia Plin. iun., rabies languit Lucan., paulatim atrocibus irae languescunt animis Sil.