Franja

Bērōnēs -um, m Beronci, kelt. ljudstvo v tarakonski Hispaniji: L. fr., Auct. b. Alx.

Bērōsus -ī, m (Βηρωσός) Beroz, babilonski zvezdoslovec v času Ptolemeja Filadelfa: Vitr., Sen. ph., Plin., Tert.

Bēssa -ae, f (Βῆσσα) Besa, mesto in pokrajina v Lokridi: Sen. tr.

bēstia -ae, f

1. žival kot brezumno bitje (naspr. človek): bestiae volucres, nantes, agrestes, cicures, ferae Ci., mutae Ci., L., fera bestia Corn., N., L., Cu., genus bestiarum Plin. živalstvo; pren.
a) kot psovka človeku živina, žival, beštija: mala tu es bestia Pl.
b) šalj. mala bestia (= caper) o smradu po kozlu, ki veje izpod pazduhe: Cat.

2. occ. divja žival, grabežljiva žival, zver(ina): immanitate bestias vincere Ci.; poseb. o zvereh, namenjenih za bojevanje v cirkusu z gladiatorji in zločinci: L., Sen. ph., aliquem bestiis obicere Ci. ep., pugnare (depugnare) cum bestiis Icti., ad bestias pugnare Vulg.; pl. bestiae met. = boj z zvermi: aliquem ad bestias mittere Asin. Poll. in Ci. ep. ali dare Icti., Gell., pronuntiare ad bestias Tert., condemnare aliquem ad bestias Suet., bestiarum condemnatio Icti. obsodba na bojevanje z zvermi.

3. pren. ozvezdje Zver = Volk: Vitr. Bēstia -ae, m nom. propr. Bestija, priimek Kalpurnijevega rodu npr.: L. Calpurnius Bestia Lucij Kalpurnij Bestija, tr. pl. l. 121, konz. l. 111: Ci., S., Fl., Eutr.

bēstiārius 3 (bēstia) živalski, zver(in)ski: ludus Sen. ph. zverinski boj = boj med zvermi in ljudmi v cirkusu; subst. bēstiārius -iī, m borilec z zvermi v cirkusu: Sen. ph., Suet., gladiatores et bestiarii Ci.

Betasī (Plin.) ali Betasiī (T.) -ōrum, m Betazi(jci), ljudstvo v belgijski Galiji.

Bēterrae -ārum, f Betere (zdaj Béziers), mesto v Narbonski Galiji: Mel., Plin. (v nekaterih izdajah Baeterrae). — Soobl. Bīterrae; od tod adj. Bīterrēnsis -e biterski; subst. de Bīterrēnsī (sc. civitate) Sid. z Biterskega; pl. Bīterrēnsēs -ium, m Biterci, preb. Biter: Sid.

Biās -antis, m (Βίας) Biant (Bias) iz Priene v Joniji, Solonov sodobnik, eden od „sedmerice modrih“: Ci., Val. Max., Col., Aus.

bibiō -ōnis, m (bibere)

1. bibion, hrošč, ki se rodi v vinu: Afr. ap. Isid.

2. = vipiō: Plin.

bibliothēca -ae, f (gr. βιβλιοϑήκη)

1. polica za knjige, knjižna polica: parieti cubiculi in bibliothecae speciem armarium insertum est Plin. iun., bibliothecae parietibus inhaerentes Icti.

2. knjižnica = dvorana za knjige, knjižna dvorana: abdo me in bibliothecam Ci. ep., in bibliotheca, quae in Lycaeo est, assedimus Ci.

3. knjižnica = zbirka knjig: Vitr., Petr., Q. idr., e bibliotheca Luculli quibusdam libris uti Ci., bibliothecas omnium philosophorum superare Ci. (Prvo javno knjižnico je v Rimu ustanovil Azinij Polion, in sicer v Apolonovem svetišču na Palatinu. Sestavljena je bila iz plena dalmatinskih Partov: Plin.) — Redka soobl. bibliothēcē -ēs, f: Ci. ep.; pozna pisava bybliothēca: Amm.

Bibrax (le nom.), f Bibrakt, Bibraks, remsko mesto v belgijski Galiji (zdaj Bièvre): C.

Bibrocī -ōrum, m Bibroki, primorsko ljudstvo v južni Britaniji: C.

biforis -e (bi in forēs)

1. dvovraten, dvokrilen: valvae, fenestrae O., cardo Prud.

2. z dvema odprtinama, z dvema luknjama: via narium Ap., tibiae Serv., cavernae, fistula Sid.; pesn. enalaga: biforem dat tibia cantum V. (frigijska dvojnata) piščal se glasi iz dveh lukenj = se glasi v dvojnih akordih (zdaj visokih, zdaj nizkih), biforis tumultus Stat. zvok (frigijske) dvoakordne piščali.

bifōrmātus 3 (bis in fōrmāre) dvolik, dvoličen; pesn. enalaga: biformato impetu Centaurus Ci. poet. dvoliki Kentaver v divjem naskoku.

bīgae -ārum, f, poklas. bīga -ae, f (iz biiugae, biiuga: bi in iugum; prim. biiugus) dvovprežna živina, dvovprega, dvovprežni voz; kot pl. tantum: Enn. fr., Sen. tr., Lucan., Val. Fl., Stat., bigae cornutae Varr. ap. Non. (o plužni dvovpregi), bigis it Turnus in albis V., Aurora in roseis fulgebat lutea bigis V., ad id sacrum bigis curru arcuato vehi L., Rhesi niveae citaeque bigae Cat.; kot pečat na denarju: nota argenti fuere bigae Plin.; v sg.: Sen. tr., Plin., Stat., Suet., biga, cui Victoria institerat T.

Bīgerra -ae, f Bigera, oretansko mesto v jugovzhodnem delu tarakonske Hispanije: L.

Bīgerriōnēs -um, m Bigerion(c)i, akvitansko ljudstvo ob severnem pobočju Pirenejskega pogorja (v današnji pokrajini Bigorre zahodno od Toulousa): C. — Soobl. Bēgerrī -ōrum, m: Plin. in Bīgerrī -ōrum, m: Paul. Nol. Beger(c)i, Biger(c)i. — Od tod adj.

1. Bīgerricus 3 bigerski: turbo Sid. ki veje iz Akvitanije; subst. Bīgerrica -ae, f (sc. vestis) „bigerka“, neko kosmato, toplo oblačilo: Eccl.

2. Bīgerritānus 3 bigerski: patria Aus.

biiugus 3 (bi in iugum) dvovprežen: currus Lucr., Sil., Aur., leones V., Lucr., serpentes Val. Fl., equi Mart., temo Stat.; pesn. enalaga: biiugo certamine V. v dirki dvovpreg. t.j. dvovprežnih vozov; subst. biiugī -ōrum, m (sc. equi) dvovprega: admonuit (verbere) biiugos V.; met. bojni voz: desiluit Turnus biiugis V.

Bilbilis -is, acc. -im, abl. -ī Bilbilis,

1. fem. celtibersko mesto v tarakonski Hispaniji, kjer se je rodil pesnik Marcijal (Baubola): Plin., Mart.

2. masc. reka v tarakonski Hispaniji (pri Mart. Salō): Iust.

bilinguis -e (bi in lingua) dvojezičen =

1. z dvema jezikoma; šalj.: ubi alter alterum bilingui manifesto inter se prehendunt Pl. (o pohotnem poljubljanju z jezikoma); pren.: tibiae bilingues Varr. ap. Non. z dvema zaklopkama.

2. dva jezika govoreč, v slabem pomenu = nekakšno „latovščino“ govoreč, lopotajoč: Enn., Luc. ap. Porph., Canusini more bilinguis H., bilingues, a domestico externo sermone degeneres Cu.

3. pren.
a) dvosmiseln, dvopomenski, dvoumen: fabulae Arn. alegorične.
b) dvojezičen, hinavski: Pl., Sil., Cl., homo Ph., Tyrii V.