Franja

*armātus, le abl.-ū, m(armāre)

1. oborožitev, orožje: Cretico armatu, haud dispari armatu L.;

2. met. oboroženci: toto fere gravi armatu L., relicto graviore armatu L. težko oborožene pešake.

Armenius 3 (Ἀρμένιος) armenski: lingua Varr., reges Ci. ep., pedites N., tigres V., orae H. Od tod subst.

1. Armenius -iī, m Armenec; kolekt.: virtute Neronis Armenius cecidit H., nunc petit Armenius pacem O.; nav. pl. Armeniī -ōrum, m Armenci, preb. pokrajine (Male) Armenije: Ci. fr., S., Plin., Mart., Armenii, quos minores vocant Cu. Maloarmence.

2. Armenia -ae, f(sc. terra) Armenija, planota med Kurom in viri reke Halis (tur. Kizilirmak), ki jo je Evfrat delil na dva neenaka dela: v severno Veliko Armenijo (Armenia maior Cu.) in v južno Malo Armenijo (Armenia minor Eutr.); obe omenjata še Mel., Plin.; od tod: utraque Armenia Lucan., utraeque Armeniae F.; abs. Armenia(poseb.= Arm. minor): Ci., S. fr., Mel., Amm.; (= Arm. maior): Eutr.

3. Armenium -iī, n
a) (sc. pomum) marelica (sadež): Col.
b) (sc. pigmentum) modra (sinja) barva: Varr., Plin.; nadaljnja tvorba adj. Armeniacus 3 armenski: bellum Plin. Od tod subst.

1. Armeniaca -ae, f(sc. arbor) marelica (drevo): Col.

2. Armeniacum -ī, n(sc. pomum) marelica (sadež): Col., Plin.

armenta -ae, f, gl. opombo pri armentum.

armentālis -e(armentum) goveji, živinski (k veliki živini spadajoč): equae V. ki se pasejo v čredah, viri Prud., fistula Sid. govedarska.

armentārius 3 (armentum) živinski, goveji, ki pase črede: equiso Ap.; subst. armentārius -iī, m pastir velike živine, govedar: Varr., Lucr., Afer V.; Armentārius Armentarij (Govedar), cogn. ces. Valerija Maksimijana kot oznaka njegovega rodu: Aur.

armenticius 3 (armentum) živinski: pecus, greges Varr.

armentīvus 3 (armentum) ki spada h goveji čredi (prihaja od nje): animalia P. Veg. velika živina, govedo, fima Plin. goveji iztrebki (govno), govejak.

armentōsus 3 (armentum) bogat z veliko živino (govedjo): Gell.

armentum -ī, n

1. sg. kolekt. čreda, krdelo (velike živine), poseb. goveja čreda, velika živina (kolekt.), ki se v čredah pase na pašnikih ali krmi v hlevu, govedo (naspr. od pecus drobnica in grex čreda drobnice): H., Col., armentum prae se agere L., subolem armento sortire quotannis V. čredi, Pan erat armenti custos O., pecus armentumque Plin., in grege armenti Plin. v konjski čredi; pl. o več čredah: boum armenta videmus V., quinque greges balantum, quina armenta V. pet ovčjih, pet govejih čred, hic inter greges interque armenta Cupido natus Tib., multi greges ovium, multa ibi equorum boumque armenta Plin. iun.; pren. krdela drugih živali: hos (cervos) tota armenta (cervorum) sequuntur V., quorum (cynocephalorum) armenta pascit Plin.

2. pl. velika živina, živina, in to voli, govedo: Icti., grex armentorum Varr., caedit greges armentorum reliquique pecoris Ci., ut accensis cornibus armenta concitentur L.; konji: bello armantur equi, bellum haec armenta minantur V.; pren.: armenta immania Neptuni V. ostudna morska živina; met. (posamezna) goveda: centum armenta Hyg.

Opomba: Heterocl. acc. pl. armentas: Enn. ap. Non. et ap. P. F., L. Andr. ap. Non., Pac. fr.

armifer -fera -ferum (arma in ferre)

1. orožjenosen, oborožen, met. bojevit: Minerva, Leleges, Amyclae O., Quirinus, gentes Sil.; pesn. pren.: irae Stat., labores Stat. vojne stiske.

2. orožjeroden = oborožence rodeč: arvum Sen tr. (o kolhidskem, z zmajevimi zobmi posejanem polju, ki je rodilo oborožene može).

armiger -gera -gerum (arma in gerere)

1. orožjenosen, oborožen: corpus Acc. in Ci. ep., equus Pr., deus (= Mars), cohors Sil., inter cives armigera dissensio Vitr.

2. orožjeroden = oborožence rodeč: sulcus Pr. ali arvum Cl. (o kolhidskem polju; prim. armifer 2). — Od tod subst.

1. armiger -gerī, m
a) orožjenosec (= ki nosi orožje komu drugemu), oproda: Pl., Ap., regis O., Achillis V., hic Dardanio Anchisae armiger ante fuit V., obtruncato prius armigero L., armiger Iovis V., O. ali fulvus tonantis armiger Cl. strelonosni orel; atrib.: servus armiger Pl.; pesn.: armiger hac magni patet Hectoris Stat. Mizensko predgorje (Misēnum, imenovano po Hektorjevem oprodi Mizenu); pren.: armiger Catilinae Ci. oproda = pomagač.
b) pl. armigerī -ōrum, m α) oboroženci, kopjaniki: cum paucis armigeris in tabernaculum venit Cu. β) telesni stražarji, telesna, dvorna straža (ὑπασπισταί): ipse cum armigeris... processit Cu., in regiam coëunt... ex armigeris... Perdiccas et Leonnatus Cu.

2. (redko) armigera -ae, f orožjenosilka, oboroženka: (Diana) nympharum tradidit uni armigerae iaculum O., armigera Iovis Plin., aquila, quae ob hoc armigera huius teli (= fulminis) fingitur Plin.

armilausa (armilausia) -ae, f (gr. ἀρμελαύσιον) vojaška vrhnja halja, pogosto rdeče barve: Paul. Nol., Isid.

armilla -ae, f (armus)

1. zapestnica: Pl., Ci. ap. Prisc. idr., Thuyn... ornavit... torque atque armillis aureis N.; kot častno darilo hrabrim vojakom: equites omnes... corniculis armillisque argenteis donat L., aureae armillae magni ponderis L.

2. širok železen obroč: Ca., Vitr.

armillātus 3 (armilla) z zapestnicami okrašen: Pr., Suet.

armillum -ī, n (armus) naramna vinska posoda, naramni vinski vrček: Varr. ap. Non., P. F. Od tod preg.: ad armillum redire ali reverti Ap. zopet stare (namreč zvijače) uganjati, zopet po starem živeti; elipt.: hinc a me ilicet anus rursum ad armillum Luc. ap. Non.

armilūstrium -iī, n (arma in lūstrāre) praznovanje očiščevanja ali posvečevanja orožja, ki so ga obhajali v Rimu vsako leto 19. X.; tega dne so se Rimljani oboroženi shajali na trg Armilustrum ter žrtvovali: Varr., P. F.

Armilūstrum -ī, n (arma in lūstrum) trg očiščevanja in posvečevanja orožja v 13. rim. okraju na zahodnem delu Aventina, kjer so vsako leto 19. X. obhajali praznik očiščevanja ali posvečevanja orožja (armilūstrium) s spravno daritvijo: Varr., L.

Arminius -iī, m Arminij, heruskovski knez: Vell. Fl., liberator haud dubie Germaniae T. (ker je l.9 po Kr. v Tevtoburškem gozdu porazil Kvintilija Vara).

armipotēns -entis (arma in potēns) z orožjem mogočen, silen, pesn. bojevit: Stat., Icti., Cl., Minerva Acc. fr., Mavors Lucr., diva (= Minerva) V., Achilles, Deiphobe, Mars V.

armipotentia -ae, f (armipotēns) oborožena sila, vojaška moč: Amm.