Franja

modŏ (adv. obl. subst. modus; od tod sicer redko in le pesn. modō) osnovni pomen „z mero“, od tod

I. časovno

1. redko o sedanjosti: ravno, prav, prav sedaj (zdaj), pravkar, ravnokar: advenis m.? Ter., peccare fuisset ante satis penitus modo non genus omne perosos femineum V., iam modo, iam Tib. (prav) sedaj, da, sedaj, tum modo Pl. skoraj v tem hipu; večinoma o nedavni preteklosti: nedavno, še pred kratkim, še (prav) zdaj: Pl., mater modo filium osculata nunc cruciatur Ci., m. egens, repente dives Ci., m. hostium classem videbas Ci., modo … tunc T., modo, modo Sen. ph.; pojem preteklosti je relativen: m. C. Lutatio quae alia res quam celeritas victoriam dedit L. nedavno = pred 25 leti, m. hoc malum in rem publicam invasit Ci. pred ne ravno davnim časom = pred 70 leti; redkeje o prihodnosti: takoj, nemudoma, kar precej, zdajci, zdaj zdaj: domum m. ibo Ter., vagabitur m. tuum nomen longe Ci., cum negaret … m. diceret L., nuper erat genitus, m. formosissimus infans O.

2. podvojeno zdaj, modo … modo zdaj … zdaj: Pr., m. disserendum, m. pugnandum Ci.; tudi: modo subacti, modo domiti, modo multati Ci.; drugi oz. tretji, četrti in peti člen retor. spremenjen: modo advorsum hostem, interdum in solitudines S., modo in spem erectus, aliquando adversa reputabat T., modo … nunc L., O. idr., modo … saepe H., modo … saepius T., modo … rursus Pr., modo … nonnumquam Suet., modo … modo … saepe S., modo … modo … nonnumquam Suet., modo … modo … interdum N., modo … modo … postremum T., modo … saepe … interdum H., modo … interdum … nunc … nunc O., modo … modo … nunc … nunc … saepe … saepe O., modo … nunc … modo … saepe … saepe O.; tudi: interdum … modo H. —

II. načinovno splošno omejuje

1. le, samo, vsaj: Pl., Q., parva modo causa timoris C., circi m. spectaculum fuerat L., id m. simul orant ac monent L., duo m. haec opto Ci.; v nikalnih stavkih = še, niti: impetum m. ferre non potuerunt C., nemo eorum progredi m. extra agmen audent C., ne parvum m. detrimentum … accideret C.; včasih = sam, edini: ipsi m. eminus sauciabantur S., oppido m. potiti; praeda omnis ab perfugis corrupta S., tanta repente caelo missa vis aquae dicitur, ut ea m. exercitui satis superque foret S.; pogosto v ixpt. tantummodo (gl. tantummodo), toda vedno ločeno tantum modo pri Ci.; modo non = gr. μόνον οὐχί (= „le ne celo“ =) skoraj: Val. Max., modo non montes auri pollicens Ter. Poseb. najdemo modo
a) v želelnih in zahtevnih stavkih: Pl., liceat modo O., vide m.! Ci., vos m. proposito faveatis Tib.; taki stavki imajo pogosto navidezno pogojni pomen, tako da lahko modo, modo ut slovenimo s če (ako) le, modo ne z če (ako) le ne, v lat. pa gre za želelne stavke (kondicionalni želelni stavki), ki se torej ne smejo uvajati s si ali nisi: modo Iuppiter adsit, tertia lux classem sistet in oris V., scies, modo ut tacere possis Ter., concede, ut impune emerit, m. ut bonā ratione emerit Ci., quidlibet faciat, modo ne [nausiet] Ci. Včasih je predikat izpuščen: decerne, modo recte (sc. decernas) Ci., vellem adesset M. Antonius, modo (sc. adesset) sine advocatis Ci. Prim. dummodo.
b) v kondicionalnih stavkih si modo ali (pesn. in Icti.) modo si če le, ako le: si modo id consequi potero Ci., si modo te posses docere emisse Ci., si modo sola queant saxa tenere fidem Pr., persequar inferius, modo si licet ordine ferri O.
c) v relativnih stavkih, in sicer z ind. = le (ne)kako, vsaj, kolikor toliko: nihil eorum, quod m. probabile fuit, omittendo Q.; stavki s cj. so relativne zveze: quamquam quis ignorat qui modo umquam mediocriter res istas scire curaverit (po nekaterih verzijah curavit), quin tria Graecorum genera sint vere? Ci.

2. korelativne zveze: non modo … sed ali verum ne le (samo) … ampak, non modo … sed etiam ali verum etiam ne le (samo) … ampak tudi, non modo … sed (verum) ne … quidem ne le … ampak niti (še … ne), non modo non … sed etiam ali sed potius ne le ne … ampak celo (temveč celo), non modo non … sed ne … quidem ne le ne … ampak niti (temveč še … ne), non modo non … sed e contrario ne le ne … ampak nasprotno Ci., L. idr.; redkeje je krepkejši člen na prvem mestu: Plin., quos clientes nemo habere velit, non modo (kaj šele, še manj) eorum cliens esse Ci.

modulus -ī, m (demin. k modus)

1. mera, merilo: Varr., Suet., homo moduli bipedalis H. dva čevlja, laket dolg možiček; preg.: metiri se suo modulo ac pede H. meriti se s svojim merilom = zadovoljen biti s svojim stanom; pren.: ego pro meo modulo vestigia sequens apostolorum Aug. po svojih močeh.

2. occ.
a) kot arhit. t.t. merilo, osnovna mera (gr. ἐμβάτης), tj. enota, po kateri se označuje višina in debelina stebrov ter določa sorazmerna velikost vsakega okraska: Vitr.
b) kot vodogradbeni t.t. mera (merilo) cevi: Front.
c) kot glasbeni t.t. takt, mera, ritem, tonovski način, napev, melodija: moduli Lydii Plin., m. verborum Gell., dulcissimis modulis animos audientium remulcebant Ap., dulces lyrae moduli Amm., flebilibus modulis Aus.

Moeris¹ -idis, f (Μοῖρις) Mójris, Mójridsko jezero, umetno jezero, široko 40 milj in izkopano med mestoma Memfis in Arzinoa, da bi se vanj stekala odvečna Nilova voda (zdaj Birket Karum, tj. Haronsko jezero): Mel.; jezero je dobilo ime po egiptovskem kralju Mojrisu (Mojridu) (Moeris, vladal okrog l. 2150), ki ga je dal izkopati; od tod tudi ime Moeridis lacus (gr. τοῦ Μοίριδος λίμνη) Mojrisovo (Mojridovo) jezero: Plin.

mōlīmen -inis, n (mōlīrī) pesn. beseda = prozaično mōlīmentum

1. naporno (truda polno) prizadevanje, silen napor, trud, težava, sila: Lucr., sceleris O. zlobno (zlonamerno) prizadevanje, pinum revellere magno molimine O., quanto molimine circumspectemus H. s kako šopirnostjo, kako šopirno, res suo ipso molimine gravis L. po svoji izvršitvi, rerum molimina O. državni prevrati.

2. meton. stavba: molimine vasto tabularia O.

mōlior -īrī -ītus sum (mōlēs)

I. trans.

1. kaj težkega z naporom (težavo, silo) premakniti (premikati), odpraviti (odpravljati), spraviti (spravljati) stran, proč: navigia Cu., currum O. gnati kvišku, onera pedibus Plin., ancoras L. dvigniti sidra, naves ab terrā L. odvezati, montes sede suā L. prestavljati, ignem ali fulmina dextrā V. metati, sagittas in pectus O. zaganjati, metati, ferrum O. vihteti, bipennem in vites V. zamahovati (udarjati, tolči) z dvorezno sekiro v trse, habenas V. voditi, upravljati, terram aratro V. ali samo terram L., Col. = arva ferro Lucr. (pre)orati, prekopa(va)ti; pren.: fundamenta murorum Cu. ali ima Lucan. izpodkopa(va)ti, sabulum pedes aegre moliuntur Cu. hodijo po njem, ga teptajo, portas L., T. ali fores T. ali aditum domūs Cu. ali obices portarum L. razbiti, corpora ex somno L. zbuditi, zdramiti, gentes per praefectos Cu. klicati, sklicevati k orožju, animum eius molire L. premakniti, zdramiti njegovega duha, molire animum! O. izobražuj svojega duha!

2. metaf.
a) trudoma, stežka izvesti (izvajati), izvršiti (izvrševati), storiti (početi), ustvariti (ustvarjati), narediti (delati), napraviti (napravljati), pripraviti (pripravljati), postaviti (postavljati), (z)graditi: hoc opus Cu., muros, arcem V., aedem Fl., classem V., Cu., aggere tecta V. graditi mesto in delati okop, viam V. ali aditum Cu. siloma si (iz)krčiti pot, iter V. nadaljevati, fugam V. pobegniti, laborem V. opraviti (končati) naporno delo, flumen stagnat insulasque molitur Cu. z naplavljanjem tvori otoke, in lapidibus ac parietibus et tectis moliendis occupati Sen. ph. grmadeč kamne in postavljajoč stene in strehe, ubi ad moliendum clitellae defuerant L. za postavitev branišča (okopa, palisade), stridor aquilonis molitur nives Acc. fr. dela zamete in kopiči; od tod tudi povzročiti (povzročati), narediti (delati), vzbuditi (vzbujati) kakšno stanje: moram V., letum morbosque deûm rex molitur V. pošilja, povzroča, somnum, facultatem vorandi Cels., haec … sunt in animis iudicum oratione molienda: amor, odium, iracundia … Ci.
b) podvze(ma)ti, lotiti (lotevati) se, skleniti (sklepati), odločiti (odločati) se, nameniti (namenjati), nameriti se (nameravati), naklepati, (za)snovati, pripraviti (pripravljati), stremeti za čim, prizadevati si za kaj: bellum Antipatro Cu. proti Antipatru, bellum in animo Vell., dolos apertos Val. Fl., ictūs Cu. poskušati streljati, multa N., Ci., Catilinam interitum urbis molientem Ci., nihil est, quod moliare Ci. tvoje početje je zaman, m. defectionem L., letum patruelibus O., sibi opem V., sibi imperium L., T., gratiam ab aliquo Petr., alicui insidias Ci., V. zalezovati koga, id moliri, ut … Ci., L., nihil aliud moliri, quam ut … H.; z inf.: Val. Fl., Amm., Aug., animo moliens proficisci in Persas N., mundum efficere moliens deus Ci., de quo molimur aliquid exquisitius dicere Ci., quae populus Carthaginiensis in nostram civitatem facere molitus est L. —

II. intr. ganiti (gibati) se, skušati premakniti (premikati) se (z mesta), premakniti (premikati) se, truditi se (s čim), prizadevati si za kaj: Pl., Ter., Ap., ceterae naves suo in loco moliebantur Ci., agam per me ipse et moliar Ci., in demoliendo signo permulti homines moliebantur Ci., audietis molientem hinc Hannibalem L. kako se Hanibal odpravlja od tod, m. a(b) terrā L. (o ladjah in mornarjih) odriniti (odrivati), adversus fortunam molitus T. boreč se zoper, insula, in quam gladiatores navibus molientes Germani nando praelabebantur T. truditi se približati se.

Opomba: Act. soobl. mōliō -īre: Senatus consultum ap. Front. Sinkop. obl. molibar: O. Inf. molirier: Lucr.

mollis -e, adv. molliter (iz *moldu̯is, indoev. baza *meld- iz kor. *mel- teptati, drobiti, tolči, mleti; prim. skr. márdati, mr̥dnáti [on] tre, mečka, drobi, melje, gr. ἀ-μαλδύνω slabim, uničujem, lat. molere, sl. mlad)

I. mehek, vóljen (volján), nežen: Pl., dura saxa molli aquā cavantur O., m. gramen O., castaneae V., fraga O., arista V. mehek, gladek, herbae tenerae atque molles Plin. iun. vitke in nežne, cervix, latus, genae, manus O., tumor, ōs, cutis, caro Cels., facies decora fulta molli pede H. nežna in šibka noga, si venter mollis est Cels. če je na otip mehek, (v slabem pomenu) venter m. H. upadel, mlahav život (trup), caseus (naspr. aridus) Cels., pituita (naspr. sicca et arida) Cels., mollissima cera Ci., molliter ossa cubent O., aves mollissime nidos substernunt Ci.; preg.: in molli carne vermes nascuntur Petr. v voljnem mesu se radi zaredijo črvi = flegmatiki (pohlevneži, „lenokrvniki“) so kaj lahko izpostavljeni žalitvam; subst. mollia -ium, n mehkoba, mehkost, mehkota: panis Plin. sredica; abs.

1. mehkužnice, vrsta rib: Plin.

2. odprtje, mehko iztrebljanje (naspr. dura alvus): Cels. —

II. metaf.

1.
a) mehek = gibek, gibljiv, gibčen, vóljen (volján), prožen (naspr. durus): Lucr., Plin., Val. Fl., Cl., artūs (digitorum) Ci., bracchia O., colla, crura V., oscilla V. lahko gibljive, capilli H., O. voljni, valovito se spuščajoči, iuncus V., virgulta Petr. poet., feretrum, pilenta V., torus O., cubile Cels., prata O. mehke trate, viridi caespite mollis humus O., arcus O. nenapet, et tunicam, molli mater quam neverat auro V. iz voljnih (mehkih) zlatih niti, Calamidis signa dura, sed tamen molliora quam Canachi Ci. togi, a vendar bolj živi, prim. excudere mollius aera V., tener et mollis incessus Sen. ph. lahka, in incessu mollior O., molliter incedere O. ali ire Pr. ali pedem referre Q. lahno, rahlo, mollius membra movere H.; (v govorništvu in pesništvu) gladek, gladko tekoč: oratio mollis et tenera et ita flexibilis, ut sequatur, quocumque torqueas Ci., molle et Xenophonteum genus orationis Ci., molles levesque versus (naspr. duriusculi) Plin. iun., mollissimum rhythmorum genus Q., molle atque facetum annuerunt Vergilio Camenae H. gladko tekočo pesem.
b) rahel, prhek, sipek: harena O., litus C. s sipkim peskom, planities Plin., mollius solum Cu.
c) mehek = lahen, voljan, gladek, lagoden, nežen, mil, blag, miren: Pl., Cels., aurae, zephyri O. voljne (blage), voljni (blagi), aestas V., caelum Fl. mehko, milo, regio Fl. ugodna, mollissima vina V. zelo voljna, gladka (= gladko tekoča), mollis aquae natura Lucr., undae Lucr. ali flumen Cat. mirno tekoči (tekoča), Euphrates ibat iam mollior undis V. že mirneje, ne več valovito.
d) položen, lahen, napet: clivus V., Q., Danuvius, molli et clementer edito montis Abnobae iugo effusus, pluris populos adit T., trames O., naves in litore molli atque aperto relinquebat C., trabes molli fastigio coniungunt C. v topem kotu, topokotno, curvamen Plin. iun. počasi (polagoma) nastajajoča, colles ad orientem molliter devexi Col., agri mollissime devexi Ci.

2. (duševno) mehek = sprejemljiv za kaj, dovzeten, občutljiv, razdražljiv, čuteč, nežnočuten, rahločuten, mehkovoljen, popustljiv, prizanesljiv, obziren, razumevajoč: Amm., mollis et minime resistens ad calamitates perferendas mens eorum (sc. Galllorum) est C., mollis animus ad accipiendam et ad deponendam offensionem Ci., mentes O. razdražljiv, homo mollissimo animo Ci. zelo mehkega (nežnega) srca, m. consul L. nežnočuten, mollior dea O., mollis in obsequium O. ustrežljiv, nec rigido mollior aesculo H., infima auriculā mollior Ci., molles auriculae H. za laskanje dovzetna, toda mollissimae aures Plin. iun. zelo nežnočutna, zelo občutljiva (= ušesa, ki jih hvalisanje žali), purpureus molli in ore fiat pudor O. na rahločutnem obrazu, cor, pectus O. občutljivo, languor O., anni (enalaga = anni, quibus pueri molles sunt) O. nežna življenjska doba, per metum ex recenti clade mollius consulere L. preveč popustljivo, nimis molliter aegritudinem pati S. preveč se prepustiti nejevolji, molliter aliquid ferre Ci., Sen. ph. mehkužno, popustljivo, nemoško.

3.
a) raznežen, razvajen, mehkužen, pomehkužen: Varr., Sen, ph., mollia et fluida corpora Gallorum L., gens L., et locis mollioribus et accolarum ingeniis L., solutus et mollis in gestu Ci., Sabaei V., viri H. pohotneži, poseb. = pathici L., tudi subst.: molles et impudici Vitr., ne quid effeminatum aut molle et ne quid durum aut rusticum sit Ci., inertia H., disciplina Ci., educatio Q., vita O., in his mollibus castris (sc. amoris) O., molliter se curare Ter., delicate ac molliter vivere Ci., populus molliter habitus T. pomehkužen; subst. m. molles O. mehkužniki, mehkužneži.
b) nebojevit, ne upirajoč se, plašen, boječ: columbae, lepus H., pecus V.

4. blag, mil, prijazen, nežen, prijeten, rahel: molli vultu aspicere O. s prijaznim, spem mollibus sententiis alere S., iussa, imperia V., H., dicta V., mollia dictu Sil., oratio philosophorum, Caesaris Ci., id quam mollissimā viā consequi L. po kar najlažji poti, na kar najlepši način (prim. sl. „po liniji najmanjšega odpora“), cuncta apud imperatorem in mollius referre T. z razlago blažiti (= lepše prikaz(ov)ati), aliquid mollius interpretari T., feci parce et molliter Ci.; enalaga: viri molles aditus et tempora noras V. kdaj je dobre volje in dosegljiv (dostopen), mollissima tempora fandi V. najugodnejši, najprimernejši, veniet mollior hora votis tuis O. ugodnejša, mollius eadem illa abnuere L. rahleje zavrniti, manj nenaklonjenega se (po)kazati.

5. všečen, udoben, prijeten, sprejemljiv, privlačen, lep, sladek: mollem ac iucundam efficere senectutem Ci., inflexit orationem et eam mollem teneramque reddidit Ci., molliores flexiones in cantu Ci., translationes quam mollissimae Ci. kar najmanj presenetljive, m. gestatio Plin. iun., umbra V., quies Lucr., otia O., somnus Tib.; n. adv.: molle subridere Pers., mollia ridere O.

6. priljubljív, prisrčen, nežen, mil, ganljiv: sermo S., vincuntur molli pectora dura prece O., carmen H., illud mollissimum carmen Ci. nadvse ganljivo mesto, desine mollium querellarum H., mollibus lenire verbis aliquem H., versūs O. ali modi H. ljubezenske pesmi.

7. vdan, miren, hladnokrven, brezstrasten, nestrasten: molles, ubi ira resedit, animi L., quod ferendum est molliter sapienti Ci. vdano, voljno, mollius loqui (naspr. sine more furere) V.

Molossus -ī, m (Μολοσσός) Molós, sin Neoptolema in Andromahe, praoče Molosov, ki so po njem dobili ime: Serv.

monitor -ōris, m (nom. sg. iz glag. monēre)

1. opominjevalec: Ter., sumat aliquem monitorem officii sui S.; occ.
a) pravni pomočnik, pravni sodelavec, pravni svetovalec, ki daje sodnemu govorniku pravne razlage: librum, quem monitor tuus hic tenet Ci.
b) = nomenclātor: Plin. iun., per monitorem appellandi sunt Ci.
c) gledališki šepetalec: P. F.
d) predmolilec ali predpevec pri božji službi: Tert.

2. opominjevalec, svarilec, opozarjalec: fatuus Ci., monitoribus asper, ut moneam, si quid monitoris eges tui H., in vestram cohortem te monitore (po tvojem nasvetu) a suā sponte pervenerat? Ci.; occ.
a) nadzornik mladine, vzgojitelj: Stat.
b) nadzornik, priganjač sužnjev pri poljskem delu: Col., Paul.
c) pesn. četovodja, poveljnik čete (vojaške enote): Sil.

Monnica -ae, f Mónika, Avguštinova mati (332—387 po Kr.): Aug.

monotropus -ī, m (gr. μονότροπος) samotarski, samotar, puščavnik: nosmet inter nos ministremus monotrophe (po nekaterih izdajah monotrophi): hoc conviviumst Pl.

mōns, montis, m (prim. lat. ēmineō, immineō, prōmineō, mentum, minae)

1. gora, kolekt. gorovje, pogorje: Varr., O., H., V., Col., Cu., Plin., T. idr., m. Aetna, Vesuvius L., m. Iura, Cevenna C., mons impendens Ci., altissimus C.; preg.: parturiunt montes, nascetur ridiculus mus H. (po gr. ὤδινεν ὄρος, Ζεὺς δ' ἐφοβεῖτο, τὸ δ' ἔτεκεν μῦν) = veliko obljubljati, ničesar storiti.

2. meton.
a) gorsko kamenje, skalovje, skal(in)a, pečina, kamen: fertur in abruptum magno mons improbus actu V., montes Grai Stat. grški marmor.
b) montes = gorske živali, zveri: Cl.

3. metaf. gora = velikanska, orjaška grmada: Sil., Aur., Lamp., montes argenti, frumenti Pl., praeruptus aquae mons V. ali montes aquarum O. gora valovja, valovne gore; abstr. gora, grmada = množina, sila, velik kup = zelo veliko česa: montes mali (sc. ardentes), mali maeroris mons maximus Pl., montes tempestatis Luc. fr., montes belli Corn.; preg.: montīs auri polliceri Ter. obljubljati zlate gore, maria montīsque polliceri S. ali magnos montes promittere Pers. obljubljati hribe in doline.

Montius (Magnus) -iī, m Móncij Veliki iz Afrike, ok. l. 350 po Kr. prokonzul v Konstantinoplu, l. 354 quaestor sacri palatii za časa cesarja Konstancija, na čigar pobudo je bil umorjen: Amm.

monubilis -e sklesan iz enega kosa, po drugih spominjajoč, opominjajoč: porticus … columnis invidiosa monubilibus Sid.

monumentum in monimentum -ī, n (monēre)

1. spominek: Pl., laudis Ci., amoris V., monumento ut esset L., tuae clementiae monumenta Ci., nec sibi quidquam monumenti causā reservavit Ci., Saguntos fidei erga Romanos … triste monimentum Fl. zgled.

2. occ.
a) spomenik, pomnik, spominsko znamenje (o kipih, zaobljubnih darovih, svetiščih, poslopjih idr.): monumenta Africani Ci. kipi, duodecim arae … monumentum expeditionis suae Cu., monumenta ex fano Herculis C. zaobljubni darovi, m. Marii Ci. svetišče, ki ga je dal zgraditi Marij, basilica Pauli, Aemilia monumenta T. spomenik Emilijev, monumenta Pompei T. Pompejevo gledališče, senatūs Ci. ep. hiša, ki jo je Ciceronu zgradil senat, monumenta maiorum (sc. Clodii) Ci. (Pro Mil.) Apijeva cesta; toda maiorum monumenta Cu. zmagoslavna znamenja, trofeje, monumentum istius crudelitatis Ci. mučilni križ.
b) nagrobni spomenik, nagrobnik, grob, (družinska) grobnica: Ci., H., Scipionum L., sepulcri monumento donatus est N., sepultus est in monumento avunculi N.
c) razpoznavno znamenje (kak prstan ipd.): Ter.
d) metaf. pl. pisani spomeniki, listine, (uradni) spisi: commentarii pontificum aliaque monumenta publica privataque L., monumenta rerum gestarum Ci. zgodovinske knjige, annalium Ci. zgodovinski letopisi, medicorum Plin., commendari monumentis alicuius Ci. po spominskih knjigah (zapiskih), monumenta orationum L. v listinah hranjeni, še ohranjeni govori.

Mopsopia -ae, f (Μοψοπία) Mopsópija, staro ime za pokrajino Atiko (baje po nekem atiškem kralju Mopsopu): Mopsopia tota Sen. tr. vsa Atika ali vse Atene. — Od tod adj. Mopsopius 3 (Μοψόπιος) mopsópijski = átiški, aténski: iuvenis (= Triptolemus) O., muri O. atensko zidovje, Atene, urbs O. Atene.

mordāx -ācis, adv. mordāciter (mordēre)

1. (u)grizljiv, popadljiv: canis Pl.; occ.
a) žgoč, bodeč: urtica O., arista mordacior hordeo Plin., mordacissima marga Plin.
b) (po okusu) oster, hud, pekoč, grenek: acetum Pers., fel O., sucus Plin.
c) jedek, razjeden, koroziven: pumex O., pulvis Plin.
d) režoč, bridek, oster: pinus mordaci ferro icta O. s sekiro, lima mordacius uti O. ostreje.

2. metaf.
a) (z besedami) (u)grizljiv, ujedljiv, zajedljiv, zbadljiv, zbadajoč, oster, piker: Sen. ph., Lact., carmen O., Cynicus H., mordacissimus homo Sen. rh., mordaciorem qui improbo dente appetit Ph., mordacissimae literrae (naspr. pacificae) Hier., ait animus ille mordaciter Macr.
b) razjedajoč, glodajoč, grizoč, pekleč: sollicitudines H., curae mordacissimae Aug.

mordeō -ēre, momordī, morsum (nam. *(s)mordéi̯ō; prim. skr. mardayati mleti, drobiti, gr. ἀμέρδω oropati, odvzeti, σμερδ-νός, σμερδ-αλέος strašen, stvnem. smerzan = nem. schmerzen boleti, ang. smart bister, premeten, pameten, pren. zajedljiv, piker, jedek, pekoč)

1. gristi, ugrizniti (ugrizovati), grizljati, žvekaje gristi, žvekati, žvečiti, jesti, (o)glodati: Enn. ap. Gell., Mart., canis timidus vehementius latrat quam mordet Cu., canes mordent Ci., pabula dente momordi O., vitem V., tunicatum cum sale caepe Pers.; preg. o umirajočih (= gr. ὀδὰξ λαζοίατο γαῖαν Hom.) humum ore momordit V. zagrizel je v zemljo = umrl je, šel je pod rušo; subst. pt. pf. morsī -ōrum, m ugriznjenci: morsi a rabioso cane Plin.; morsa -ōrum, n grižljaji = koščki: lanea Cat.; occ.
a) zajesti (zajedati) se, zaseka(va)ti se, zadreti (zadirati) se v kaj, prije(ma)ti, (z)grabiti: mordet fibula vestem O., laterum, iuncturas V., vomer mordet terram Plin., locus (sc. corporis), qui mucronem (sc. teli) momordit Cels. kamor se je zasekala ost, kamor se je zadrla ost, id, quod a lino mordetur Cels. kar (kjer) predre nit.
b) trdno se držati česa: fraxinus arentem mordebat humum Stat.
c) (o rekah) oplakujoč objedati kaj, oplakujoč se zajedati v kaj, pljuskati ob kaj: rura, quae Liris quietā mordet aquā H.
d) (o)žgati, ož(i)gati (o)smoditi, skeleti, ščemeti, zaje(ma)ti, prevze(ma)ti, napasti (napadati), poškodovati: urtica foliis non mordentibus Plin., radix gustu acri mordet Plin., m. oculos Plin., mordeat … fortior aura nemus Mart., aceto morderi Plin. čimžati (namakati) se, quia oleam momorderit aestus H., frigora parum cautos mordent H.

2. metaf.
a) ugrizniti (gristi) = ujesti (ujedati), zbosti (zbadati), ob(i)rati, opravljati, ogovarjati, obrekovati, udrihniti (udrihati) po kom, zabavljati čez koga ali kaj, po kom ali čem, prizade(va)ti, (u)žaliti, (u)žalostiti, (o)zmerjati; kako se je razvila metafora, kaže stavek: livor iniquo nullum de nostris dente momordit opus O. se ni lotila; od tod m. clanculum Ter., mordebere dictis O., mordear opprobriis H., iocus mordens Iuv. zajedljiva, valde me momorderunt epistulae tuae Ci. ep., conscientia mordet Aug. in pass. conscientiā mordeor Ci. vest me grize, peče, paupertas mordet Ci. ali mordet cura medullas O. grize, gloda, pekli, grudi, dolore mordeor O. boli me, scribis morderi te interdum, quod … Ci. ep. da te boli.
b) (duševno) zagristi se v kaj = držati se česa: hoc tene, hoc morde Sen. ph. tega načela se trdno drži.

Opomba: Star. pf. act. memordī: Gell.

mōrigerō -āre = morigeror -ārī ugoditi (ugajati), ustreči (ustrezati): sibi Pl. (po)tešiti slo.

mōrigeror -ārī -ātus sum (mōrigerus) ugoditi (ugajati), ustreči (ustrezati), ravnati se po čem: alicui Ter., errantiae animi Afr. fr., servituti Pl. vda(ja)ti se v sužnost, voluptati aurium Ci.; v obscenem pomenu: ore alicui Suet.

morior, morī, mortuus sum, toda moritūrus (indoev. koren *mer(H)- umreti; prim. skr. márate umira, gr. μορτός, βροτός [iz *μροτός] smrtnik, μαραίνω zatiram, meljem, onesposabljam, lat. mortuus, mors, sl. smrt, mrtev, mreti, moriti)

1. mreti, umreti (umirati), preminiti, o živalih poginiti (poginjati), crkniti (crka(va)ti): Pl., H., V., Plin. iun., Sen. rh., idr., morbo mori N. umreti za boleznijo, umreti zaradi bolezni, ex vulnere mori L. umreti za rano, umreti zaradi rane, morte suā m. Sen. ph. umreti naravne smrti, in studio dimetiendi caeli m. Sen. ph. do zadnjega diha se ukvarjati z merjenjem neba (z zvezdoslovjem), moriar, si ali ni … Ci. naj umrem, smrt me vzemi, če (ne) … , voces morientes Ci. umirajočega; pt. fut. act. moritūrus 3
a) umreti hoteč, na smrti (smrtni postelji) ležeč, namenjen (pripravljen) umreti, v smrt idoč, pred smrtjo, na pragu smrti, na poti v smrt, umirajoč: Ci., L., fertur moriturus in hostīs V.
b) ki mu je usojeno umreti, ki mora umreti, smrten: Sen. ph., Lucan., Ap., quid tibi prodest morituro? H., moriture Delli H.

2. metaf.
a) (o osebah) na smrt zaljubljen biti, plavati v ljubezenskem razkošju, umirati (giniti) od ljubezni: O., acrius ut moriar Pr.
b) (o stvareh in abstr.) premreti (premirati), (o)dreveneti, usahniti (usihati), giniti (ginevati), poginiti (poginjati), izginiti (izginjati), zamreti (zamirati), izgubiti (izgubljati) se, (o)slabeti, (s)hirati: Q., Cels., Cl., morientes artūs, digiti O., frenis manu moriente remissis O., morientia lumina O. stekleneče oči, primis segetes moriuntur in herbis O., exustus ager morientibus aestuat herbis V., dies … est mortuus Pl. je minil, se je iztekel, unguenta … suis moriuntur horis Plin. izgubljajo svojo moč, memoria moritur Ci., meriti morietur gratia vestri O., leges mortuae Ci. pozabljeni, neveljavni. — Od tod adj. pt. pf. mortuus 3

1. umrli, mrtev (naspr. vivus): mortuus concidisti Ci. kakor mrtev; preg.: nihil mecum tibi, mortuus tibi sum Pl. zate sem mrtev; subst. mortuus -ī, m mrtvec, mrlič: mortuum inferre in domum Ci., a mortuis excidere Ci. od mrtvih (smrti) obuditi (obujati), amandare aliquem infra mortuos Ci. v kraljestvo mrtvih poslati = usmrtiti; preg.: verba fiunt mortuo Ter. govori se mrtvemu = zaman, zastonj.

2. metaf. tako rekoč mrtev, odmrl, usahel: mare mortuum Iust. Mrtvo morje v Palestini, pa tudi severni del Atlantskega oceana (= Severno morje): Pl., lacerti Ci. odmrle, šibke, nemočne, slabotne, flores Plin.

Opomba: Star. in pesn. po 4. konjugaciji: morīmur: Enn. ap. Prisc., inf. morīrī: Pl., O. — Act. soobl. moriō -īre: pf. moriēre: Ven., fut. moriam: It.