Franja

Maroboduus -ī, m. Marobóduj, kralj svebskih Markomanov, vzgojen na Avgustovem dvoru, ustanovitelj vzhodnogermanske monarhične države na ozemlju današnje Češke. Da bi zatrli njegovo moč, ki so se je zavistno bali, so poslali Rimljani l. 6 po Kr. zoper njega 12 legij pod Tiberijevim poveljstvom, a so po Varovem porazu morali skleniti z njim mir. Kasneje ga je napadel in obvladal Herusk Arminij. Ker je Maroboduj po porazu padel v nemilost tudi pri svojih podanikih, je pobegnil k Rimljanom; ti so mu odkazali za bivališče Raveno, kjer je umrl: T., Vell.

Marōnēa (Marōnīa) -ae, f (Μαρώνεια) Maronéja (Maroníja),

1. mesto v Samniju (zdaj Marano): L.

2. mesto v Trakiji ob Shojneju, sloveče po vinogradništvu (zdaj Marogna): L., Mel. — Od tod subst. Marōnītēs -ae, m (Μαρωνείτης) Maronít, Maronéjec: Varr., L., Plin.; adj. Marōnēus 3 maronéjski: vinum Plin., Maroneo victus Baccho Tib. (pesn. = Maroneo victus vino).

Marpēssus (Marpēsus) -ī, Marpés (Marpéz)

1. m (Μάρπεσσα) gora na otoku Paros, kjer so bila največja nahajališča belega marmorja: Plin., Serv. — Od tod adj. Marpēs(s)ius 3 (Μαρπήσσιος) marpéški, sinekdoha = paroški: rupes Arn., cautes V.

2. f (Μαρπησσός = Μαρμησσός ali Μερμησσός, Marmēssus, Mermēssus Marmés, Mermés) trg v Frigiji ob Idi, bivališče eritrejske Sibile: Varr. ap. Lact. — Od tod adj. Marpēssius 3 marpéški: Herophile Tib. marpeška Sibila (po novejših izdajah Mermēssius 3).

Mārs, Mārtis, m (star. in pesn. soobl. Māvors, Māvortius, osk. Māmers)

I. Mars, Jupitrov in Junonin sin, sprva božanstvo narave, ki je varovalo polja in črede, eden izmed bogov, imenovanih dii consentes, ki obvladujejo elemente in uravnavajo letne čase (zato se je staro rimsko leto po razdelitvi Marsovega sina Romula začenjalo z marcem [Mārtius], bogu Marsu posvečenim mesecem. Kot staroitalskega boga kmetijstva so ga častili fratres arvales. Mars je tudi zavetnik v vojni, bog vojne in kot Romulov oče praoče Rimljanov. Ko so se ti seznanili z grško mitologijo, so poistovetili Marsa z Aresom; od tedaj v rimskem verstvu prevladuje bojevita moč Marsovega bitja. Tako je lahko C. (Bell. Gall. 6, 17) istovetil galskega boga vojne Heza (Hesus) z latinskim Marsom. Marsu je bilo posvečenih več živali: bik (kot bogu čred), konj (kot bogu vojne), poleg njiju pa še volk in črna žolna; posvečen mu je bil tudi hrast, žrtvovali pa so mu konje in bike: Pl., Ci., L., O., V., H., Macr., P. F. idr. Kot boga poljedelstva in boga čred so ga častili z vzdevkom Mars Silvanus ali M. pater: Ca., kot boga vojne pa z vzdevki M. Gradīvus: L., tudi pater ali rex Gradivus: V. in M. Ultor: Suet. (gl. naštete besede). —

II. meton.

1. vojni (bojni) metež, boj, bitka, spopad: Enn., Hectoreus O. s Hektorjem, parentalis O. bojna igra na čast mrtvemu roditelju, apertus O. boj na planem, Actiacus Plin. pri Akciju, invadere Martem V. začeti boj, Martem accendere cantu V. na boj zanetiti, podnetiti, k boju spodbuditi (spodbujati), razvne(ma)ti, eos (sc. cives) Martis vis perculit, non ira victoriae Ci., suo Marte cadunt O. v boju drug z drugim, v medsebojnem boju (spopadu), femineo Marte cadere O. v boju z žensko; metaf.: Mars forensis O. prepir pred sodiščem, pravda(nje), tožarjenje, veča.

2. način (vrsta) boja ali bojevanja: verecundiae erat equitem suo alienoque Marte pugnare L. = kot konjenik in pešec. Od tod preg.: eam partem explebimus nullis adminiculis (brez tuje pomoči), sed ut dicitur Marte nostro Ci. na svojo roko, sami, brez pomoči, samótež (samotéž), suo Marte res suas recuperavit Ci.

3. bojna sreča, izid boja (bitke, spopada): anceps L., dubius Vell., aequo Marte C., pari Marte Hirt., L., aequato Marte L., incerto Marte T., vario Marte Q., communis belli Mars utramque aciem prostravit L., omnis belli Mars communis Ci. ep.

4. vojna besnost, vojno besnenje: terribili Marte ululare Plin.

5. bojevitost, pogum v boju, hrabrost: si patrii quid Martis habes V., cedant Marti Dorica castra meo O., nec sunt mihi Marte secundi O. in njih hrabrost se ne umakne moji, ni manjša od moje. —

III. metaf. planet (premičnica) Márs: stella Martis Ci., Plin., Hyg., sidus Martis Plin. — Od tod adj. Mārtius 3

1. Mársov, Mársu posvečen: Ap., legio Ci., lupus V., L., proles O. Romul in Rem, miles O. rimski (ker je bil Mars praoče Rimljanov), anguis O. Marsov sin (vse nakaze so po rim. mnenju božjega izvora), Martius mensis (tudi samo Martius) Plin. Marsov mesec, marec, sušec (kot začetek leta posvečen praočetu Marsu), Calendae, Nonae, Idus Martiae Ci. idr., campus Martius Ci., L., Plin. Marsovo polje med severnim Rimom in Tibero, kjer so potekale volitve in je telovadila mladina; pesn.: gramine Martio H. na Marsovem polju.

2. meton. bojevit, vojen, bojevnikov, vojakov, krvav: Penthesilea V., Martius aeris rauci canor V., (h)arena O., Mart. prostor v cirkusu, kjer so se borili gladiatorji, Thebe O. kjer se je veliko bojevalo, Roma O. Marsov ali pa bojeviti, Martio exemplo Plin. po bojevitem zgledu, vulnera V., certamen, bella H. krvav(e), gens ad pulveres Martios erudita Amm. izurjen za vse vojne težave.

3. metaf. Mársov = planeta Marsa: fulgor, quem Martium dicitis Ci. Mārtiālis -e (= Mārtius 1) Mársov: campus O. = campus Martius (toda pri Fest. = plan na griču Celiju), lupi H. Marsu posvečeni, flamen Varr., Val. Max., v pl. samo Martiales Ci. Marsovi svečeniki, ludi Suet. na čast Marsu Ultorju, ki mu je Avgust postavil svetišče.

2. Mársovi legiji pripadajoč: milites Ci. vojaki Marsove legije. Mārtiacus 3 marsovski, vojen, vojaški: stipendia Prisc.

Mārs-piter -teris in -tris, m (= Mārs pater oče Mars) Márspiter: Gell., Macr., Prisc. (po Varr. nenavadna beseda). — Soobl. Māspiter Máspiter: Varr.

Mārtiānus -ī, m Marciján. Znani so:

1. Martianus Capella (gl. Capella).

2. Aelius M. Elij Marcijan, rim. pravnik za časa cesarja Aleksandra Severa, Papinijanov učenec: Lamp.

3. Martianus Marcijan iz Cezareje v Kapadokiji, consularis Siciliae, l. 358 po Kr. vicarius Africae, okoli 378 rimski prefekt: Cod. Th.

4. Martianus Marcijan, l. 392 comes Orientis, za časa Arkadija comes sacrarum largitionum: Cod. Th.

masculus 3 (mās)

1. moški, moškega spola (naspr. feminīnus): genus Ph., nomina Mart., libido H. nenaravna (tj. pohotnost ženske, ki skruni sama sebe); subst.
a) masculus -ī, m moški, mož (naspr. femina): Pl., incertus infans natus masculus an femina esset L., masculus et femina Vulg.
b) masculum -ī, n moški spol: neque est in his masculum femininumve Plin.

2. metaf.
a) kot arhit.t.t. tornus masculus Vitr. krožen zgib, pregib (naspr. tornus femina krožna blazinica ali ponvica).
b) moža dostojen, moški, možat, junaški, pogumen, krepek (krepak), močen (močan): Q., proles H., animus Ap., Sappho H. možata, ker se je vrgla v morje (toda obenem z namigom na njeno mascula libido, po drugih „moška“ [po masculus 1.], ker se je ukvarjala s pesništvom, ki sicer pristoji le možem), tura O., V. najboljša vrsta kadila.

Massicus -ī, m (s subst. mons in tudi brez njega) Másik, Másiška gora na meji Lacija in Kampanije, sloveča po izvrstnem vinu (zdaj Monte Masso ali Massico): Pl., Ci., L. Adj. Massicus 3 másiški: (h)umor ali munera V. = vinum Massicum H., tudi samo Massicum -ī, n (sc. vinum) másiško vino: veteris pocula Massici H.; subst. Massica -ōrum, n másiško pogorje: V.

Massilia -ae, f (Μασσαλία) Masílija (zdaj Marseille), naselbina jonskega mesta Fokaje (v Mali Aziji), staro, slavno trgovsko središče v Narbonski Galiji, glavno mesto galske province, ki ni bilo podložno rimskemu namestniku, ampak samoupravno, dokler mu ni Cezar po osvojitvi l. 49 vzel teh predpravic; s tem se je začel propad mesta: C., L., Ci., Lucan., T., Plin., Sil., Iust. — Od tod adj. Massiliēnsis -e masíl(ij)ski: mores Pl. razkošne, sil Plin. divja kumina; subst. pl. Massiliēnsēs -ium, m Masíl(ij)ci, preb. Masilije: C., Ci. Massiliōticus 3 masíl(ij)ski: os Rhodani Plin. Massilitānus 3 masíl(ij)ski: (v tmezi) Massili portant iuvenes ad litora tanas Enn.; subst. Massilitānum -ī, n (sc. vinum) masíl(ij)sko vino: Mart.; pl. Massilitānī -ōrum, m Masíl(ij)ci: Vitr.

mastrūca (mastrūga) -ae, f (po Q. sardinska beseda) ovčji ali volčji kožuh, kosmata ovčina ali volčina: Ci., Arn., Prud.; kot psovka: Pl. — Od tod adj. mastrūcātus 3 v kosmato ovčino ali volčino oblečen: Ci.

masturbor -ārī -ātus sum (najbrž iz *man(u)-stupro „z roko samega sebe skruniti“,„z roko se zadovoljevati“, po ljud. etim. predelano po glag. turbāre; ali pa iz manu in turbare, oz. soobl. sturbare, prim. gr. στυρβάζω poleg τυρβάζω = turbo) samega sebe (z roko) (o)skruniti (oskrunjati), samozadovoljevati se, onanirati: Mart.; od tod subst. pt. pf. masturbātus -ī, m = masturbator: Mart.

māteria -ae, f in māteriēs -ēī, f (= „matična tvarina“: māter)

1. tvar(ina), snov (iz katere kaj izhaja, se kaj tvori ali vzdržuje): materia rerum Ci. prvina stvari, quaeque de suā materiā grandescere Lucr., materia rudis Lucan. = Kaos, ferri materia Iust. železna ruda, materiam superabat opus O. izdelava je presegala tvarino, delo je presegalo tvarino, tako tudi: materiae non cedit opus Mart.; deum imagines mortalibus materiis in species hominum effingere T.
a) gradivo, surovina: aere praeterea ferroque et linteis et sparto et navali alia materia ad classem aedificandam L., delata materia omnis infra Veliam L., materies parietum Vitr.
b) zidarsko apno: Iust.
c) gorivo, netivo: materiam praebet seges arida O., et habentem semina flammae materiam iactant O.
d) redivo, hranilna snov: materia imbecillissima, media, valentissima Cels.
e) živila ali zaloga živil, živež, hrana: consumere materiam O.; od tod pren.: fortuna temeritati consulis materiam dedit L. je dala hrano (= pobudo) nepremišljenosti, je okrepila nepremišljenost, materia ficti O. zaloga (obilica) domislekov, izmišljenih pretvez.
f) gnoj: Cels., Veg.

2. occ. les, stavbni, tesarski les, lesovje, lesovina: lenta materies Pl., cupam materiā ulmeā aut fagineā facito Ca., omni materiā et cultā et silvestri … utimur … Ci. vse drevje, tako zasajeno kot tudi samoraslo, materiam caedere L., materies vitis Ci. deblovina (naspr. sarmenta, materia caesa C. posekan les), arida, umida C., materia viridis L. svež les, inter librum et materiam Col. med lubjem in deblom, genus surculorum aptum materiae Col. za les in drva; tako tudi pogosto o vejah: Col.; lignorum (drv), materiae (stavbnega lesa) aggestus T., ligna, materiae Plin. iun.; poseb. bruna, debla, hlodi, grede, tramovi: Amm., bipedalis C., directa C. po dolgem položene grede, praeacuta C.

3. metaf.
a) znanstvena, pisateljska ali umetniška tvar(ina), snov, material, predmet, vsebina, gradivo, tema, osrednji predmet, naloga: Q., Sen. ph., Suet., Vell., Amm. (pri vseh obl. materia), materia sapientiae, artis Ci., materia sermonum Ci. ep., materies felix in carmina, materia iocosa O., Aesopus quam materiam repperit Ph., sumite materiam vestris, qui scribitis, aequam viribus H., crescit mihi materies Ci. predmet (snov) mi raste (se veča, širi) pod roko, materia aequitatis Ci. točka v pravičnosti.
b) vzrok, povod, razlog, priložnost, pobuda, vir: quid odisset Clodium, segetem ac materiem gloriae suae? Ci., materia seditionis Ci., L., Iust., materia belli Cu., Iust., Vell., Suet., Amm., longo materia bello T., plurima ad fingendum materies T., materies fingendi Aur., materies omnium malorum S., aurum, summi materies mali H., materiam quaerere amori O., materiam dare invidiae ali bonitati Ci., materiam praebere criminibus L. povod za sum(ničenje), detrahere materiem sceleri T.; z inf.: materia dicere Ci., Suet., pro materiā O. stvari primerno.
c) duševni zastávek (zametek), duševna zasnova, (duševna) zmožnost, nadarjenost, talent, darovitost, dar, glava, nrav, narava, čud (f.): Q., materies atque indoles Ci., materia ingentis decoris L., angebatur Tullia nihil materiae in viro neque ad cupiditatem neque ad audaciam esse L. da ni nikakor primeren, duritiem silvis depone, non sum materiā digna perire tuā O. zaradi tvoje kot les brezčutne narave.
d) (o živalih) pleme, pasma, vrsta, rod: generosa, vetus Col.

Opomba: Star. gen. materiai: Lucr.

Māternus² -ī, m Matêrn, rim. priimek. Poseb. znana sta

1. Curiatius Maternus, Kuriacij Matern, pesnik, eden od udeležencev Tacitovega „Pogovora o govornikih“ (Dialogus de oratoribus): T.

2. Iulius Firmicus Maternus Julij Firmik Matern, senator, doma s Sicilije, avtor dela Matheseos libri (nastalo v letih 335—337 po Kr.), ki ga je napisal za svojega prijatelja Lolija Mavorcija. Ko je postal kristjan, je napisal delo De errore profanarum religionum.

Matīnus -ī, m Matín, gora ob vznožju Gargana v Apuliji, sloveča po odličnem medu (zdaj Matinata): Lucan. — Od tod adj. Matīnus 3 matínski: apis, cacumina H., litus H. vzhodno obrežje Apulije.

Mātrona² -ae, f Mátrona,

1. pritok reke Sekvane v Lugdunski Galiji (zdaj Marne): C., Aus., Amm.

2. gorski prelaz (zdaj Mont-Genèvre), ki je dobil ime po nesreči neke dame: Amm.

mattea -ae, f (po Varr. izpos. gr. ματτύα) slastne, izbrane jedi, poslastice, posladki, slaščice: Sen. rh., Petr., Mart., Suet., Tert.

mātūrus 3, superl. matūrissimus, redko mātūrrimus (iz nekega *mā-tu- pravi, ugoden čas [deblo *mā- dober, prim. mā-nus, mā-ne, Mā-nes]; osnovni pomen torej „pravočasen“)

1. zrel, medén, mêhek (mehák), zmehčan, goden (o sadovih): si matura et cocta (sc. poma), decidunt Ci., fruges V., seges farris matura messi (za žetev) L., ficūs maturissimae Col.; subst. n.: quod maturi erat L. (naspr. viride).

2. (fizično) zrel, goden (za kaj, po čem, glede na kaj): ovis Col. godna (primerna) za razplod, fetūs Col. ali partus H. goden (za rojstvo), venter O., Mart. ali matura vocabit Ilithyiam O. ali Roxane matura ex Alexandro Iust. blizu poroda, visoko noseča; goden za smrt, star, prileten, mator: senex, patres H., maturus aevi O., aequius esse censuit se maturam oppetere mortem quam P. Africani filiam adulescentem Ci.; lahko tudi: m. aetas H. moška (za delo krepka) leta, senecta O. ali senectus Iust. ali vetustas Lucr. visoka starost, priletnost, centurionum maturi iam Suet. ki so skoraj že doslužili; subst. m. pl. mātūrī -ōrum, m odrasli: Lact. (naspr. pueri); enalaga: glaebasque iacentis pulverulenta coquat maturis solibus aestas V. močno poletno sonce, dolgi poletni dnevi; z dat.: filia matura viro V. godna za možitev, virgo iam matura nuptiis Vitr. godno za možitev, virginitas matura toris annique tumentes Stat. godno za možitev, sponsae vir maturus Stat. goden za ženitev, progenies matura militiae L., maturus imperio L. za vladanje, ivit in Poenos nondum tantae maturus rei Scipio Sen. ph., Lucius maturus viribus Vell.; z abl.: Nero maturus annis T., maturior annis O. starejši; z ad: maturus ad arma Sil. sposoben za orožje, sposoben nositi orožje.

3. metaf.
a) (duševno, moralno, razumsko, značajsko) zrel, goden: Lelex animo maturus et aevo O. zrel po letih in presoji, annis gravis et animi maturus Aletes V.
b) (v razvoju) zrel, dozorel, na višku, pravočasen: edidit haec Calchas, quae iam matura (dozorelo) videtis Ci. poet., virtus L. dovršena, dozorela krepost, gloria L. na višku, seditio L. tik pred izbruhom, quibus erat missio matura Cu. ki jih je čakal odpust, ki so se že nadejali odpusta, imperia Iust. zrela, da se izvršijo, reditus Ci., mors quamvis matura (ne prezgodnja), tamen acerba L., maturo propior funeri H. prav blizu ne prezgodnjemu pogrebu, že zrel za pokop, matura causa belli L. ki ga je bilo čas uveljaviti, že veljaven, dies Lucr. prigoden, tempus m. vino Cels. pravi, primeren, scribendi exspectandum tempus maturius Ci. ep. primernejši, omnia matura sunt: praeda, victoria, laus L. vse je tako rekoč že dozorelo za žetev; maturum videtur z inf. = zdi se, da je čas (gr. καιρός): mihi vero ad Nonas bene maturum videbatur fore … Ci. ep., maturum videbatur repeti patriam L.

4. časovno
a) zgodnji, zgoden, ran, prezgodnji, prezgoden, predčasen: faba Col. zgodnji fižol, fenum Col. seno (naspr. otava), in illis locis maturae sunt hiemes C., decessio Ci., mors Fl., dies Tib., honores O., H. prezgodnje, aetas maturissima Corn., robur aetatis quam maturrimum precari T., sum maturior illo O. prej sem prišel, ut taedio regum maturior (prej) veniret libertas L., maturum censeo faciendum, ut iubeas … Ca. fr.
b) metaf. uren, hiter, nagel, pospešen, brz: victoria L., iudicium Ci., matura iam luce (zarana) dies noctemque fugarat V. Adv. mātūrē

1. ob pravem času, pravočasno, začasa: satis m. accurrit C., custodes m. sentiunt Ci., m. facto opus est S.

2. zgodaj, rano, brž, kmalu, naglo, hitro: m. senem fieri Ci., Libyes m. oppida habuere S., m. (maturius prej) proficisci C., aliquo maturius (prej) venire Ci., maturissime rem vindicare Ci. quam maturrime (ta obl. večinoma le v zvezi s quam, tudi pri Ci.) rebus occurrere C. kolikor je le mogoče hitro, čim prej.

3. prezgodaj, prerano, prekmalu, prehitro, prevréd: pater m. decessit N. Vsi trije pomeni v enem stavku: qui homo mature (prezgodaj) quaesivit pecuniam, nisi eam mature (pravočasno) parsit, mature (zgodaj) esurit Pl. — Pooseb. Mātūra -ae, f Matúra, boginja, ki bdi nad zorenjem in dozorevanjem sadja: Aug. (po drugih Matuta).

Maxentius -iī, m Makséncij, rim. cesar (306—312 po Kr.): Eutr., Aur., Lact. — Od tod adj. Maxentiānus 3 Makséncijev: milites Lact.

Opomba: A v prvem zlogu je morda dolg kakor v māximus.

Māximiānus -i, m Maksimiján

1. M. Aurelius Valerius Maximianus Herculius Mark Avrelij Valerij Maksimijan Herkulij, rim. cesar, augustus skupaj z Dioklecijanom, usmrčen l. 310 po Kr.: Aur., Eutr., Lact., Prud.

2. C. Galerius Valerius Maximianus Gaj Galerij Valerij Maksimijan, od Dioklecijana izbran za rim. cesarja na vzhodu: Aur., Lact., Eutr., Amm.

Māximīnus -ī, m Maksimín

1. C. Iulius Verus Maximinus Thrax Gaj Julij Ver Maksimin Tračan, po rodu iz Trakije, rim. cesar v letih 235—238 po Kr.: Eccl.

2. C. Galerius Valerius Maximinus Gaj Galerij Valerij Maksimin, s prvotnim imenom Daia, rim. cesar v letih 310—313 po Kr., nečak cesarja Galerija Valerija Maksimijana: Lact.

3. Flavius Maximianus Flavij Maksimijan iz Panonije, varovanec cesarja Valentinijana I., praefectus annonae v Rimu l. 368—370, vicarius urbi l. 370—371, praefectus praetorio Galliarum l. 371—376: Amm., Cod. Th.

4. Maximianus Maksimijan, vitez, magister scriniorum, sodelavec pri redakciji Teodozijevega kodeksa (codex Theodosianus), l. 449 po Kr. poslanec k Atili: Cod. Th.