Franja

Pamīsus -ī, m (Πάμισος) Pamíz

1. reka v Meseniji: Plin., Mel.

2. reka v Tesaliji: Plin.

Panda -ae, f (pandere) Pánda

1. boginja odpiranja: est enim rectus casus eius vocabuli, sicut in libris veterum scriptum est, „Nerio“, quamquam M. Varro in satura Menippea, quae inscribitur Σκιομαχία, non „Nerio“, sed „Nerienes“ vocative dicit in his versibus: te Anna ac Peranna, Panda Cela, te Pales, Nerienes [et] Minerva, Fortuna ac Ceres Varr. ap. Gell., quod … viam pandere atque aperire permissum est, dea Panda est appellata vel Pantica Arn.

2. reka v Skitiji: T.

Parthenias -ae, m (Παρϑενίας „deviški“) Parténias

1. Vergilijev pridevek zaradi njegove moralne čistosti: Serv., Aus.

2. reka v Aziji, pritok reke Tigris: Plin.

parthenius 3 (gr. παρϑένιος) deviški, poseb. deviški Artemidi (Diani) posvečen; subst. Parthenius -iī, m

1. Parténij, Parténijsko gorovje na meji med Argolido in Arkadijo: Mel., Plin., Parthenius mons (= Παρϑένιος); kot adj. Parthenius 3 parténijski: saltūs Parthenii V. ali Parthenium nemus O., Stat. ali Partheniae valles O. ali Parthenia antra Pr. = Parthenius.

2. Parténij, mejna reka med Paflagonijo in Bitinijo: O., Mel., Plin., Val. Fl.

3. Parténij,
a) moško ime: Mart. Od tod Partheniānus 3 Parténijev: toga Mart.
b) gr. erotični pesnik in slovničar, Vergilijev učitelj: Suet., Gell., Macr.
c) srebrar za časa Juvenala: Iuv.

Pēnēus -ī (pesn. tudi -eos), m (Πηνειός) Penéj, glavna reka Tesalije, ki izvira v Epiru, teče skozi dolino Tempe in se izliva v Termski zaliv (zdaj Salambria ali Salamenia): O., L., Plin.; pooseb. Penêj kot rečni bog, oče Kirene: V., Hyg., senex O. — Od tod adj. Pēnēius 3 Penêjev, penêjski: Daphne O., arva O. čez katera teče Penej, Tempe V. skozi katero teče Penej. Pēnēis -idis, f Penéjeva, penéjska: unda (voda) O., nympha (= Daphne) O.; subst. Pēnēia -ae, f Penéjeva hči: O.

Permēssus -ī, m (Περμησσός) Permés, bojotska reka, izvirajoča na Helikonu; njen vir je bil posvečen Muzam: V. Od tod adj. Permēssius 3 perméški: fons Aganippaea Permessius educat unda Cl. Subst. Permēssis -idis, f (Περμησσίς) Permésida, perméški vir: Mart.

Phāsis -idis in -idos, acc. -in, -im, voc. Phāsi (Φᾶσις)

1. m Fázid (Fázis), mejna reka med Malo Azijo in Kolhido (zdaj Rioni): O., V., Pr., Stat., Mel.

2. f Fázida, mesto ob Fazidovem izlivu v Črno morje: Mel., Plin. — Od tod
a) Phāsis -idis, acc. -ida, adj. f fázidska, pesn. = kólhidska: volucres Mart. fazani; subst. Phāsis (sc. femina) Kólhijka, Kolhídka (= Medea): O.
b) Phāsiacus 3 (Φασιακός) fázidski; pesn. = kólhijski, kolhídski: O., coniux (= Medea) Sen. tr.
c) Phāsiānus 3 (Φασιανός) fázidski: avis Plin. = subst. phāsiāna, f: Plin. ali phāsiānus, m: Suet. fazan (grivnjač) (Phasianus colchicus Linn.).
d) Phāsias -adis (-ados), adj. f (Φασιάς) fázidska, pesn. = kólhijska, kolhídska; kot subst. Kólhijka, Kolhídka: puella O. ali samo Phasias (= Medea) O.

Phlegethōn -ontis, m (gr. φλεγέϑων goreč) Flegetónt, goreča reka v podzemlju: V., Stat. — Od tod adj.

1. Phlegethontis -idis, f flegetóntska: lympha, unda O.

2. Phlegethontēus 3 flegetóntski: ripa Cl., undae Aug.

Phryx -ygis, acc. -em in -a, m (Φρύξ)

I. Frígijec, preb. pokrajine Frigije: Plin., Aus., Phrygem plagis fieri meliorem Ci.; poseb. Frígijec

1. = Marsyas: Stat.

2. = Aeneas: Pr., Phryx pius O.

3. = frigijski Kibélin svečenik skopljenec: Pr.

4. (zaničlj. namigujoč na takega skopljenca): corpus semiviri Phrygis (= Aeneae) V.; kot adj. = frígijski: augur Iuv., ager Cl. Večinoma pl. Phrygēs (Frygēs, stlat. Frugēs, Brugēs, Phruges; Φρύγες) Frígijci, sloveči zlatovezci, vendar zaničevani zaradi svoje lenobe in neumnosti: Ci., Plin., sero sapiunt Phryges L.; pesn. = Rimljáni (kot Enejevi potomci): Sil.; tudi neki krščanski razkolniki: Aug., Lact., Cod. Th. — Od tod adj. Phrygius (stlat. Phrugius) 3 (Φρύγιος) frígijski; pesn. = trojánski: Phrugia porta Pl., Phrygia Ida V., mater (= Cybele) V., O., pastor (= Paris) V., tyrannus (= Aeneas) V. ali (= Laomedon) O., vates (= Helenus) O., maritus (= Aeneas) O. ali (= Pelops) Pr., minister Val. Fl. ali venator Stat. (= Ganymedes), ferrum Ci. frigijsko orožje = orožje frigijskih sužnjev, ki jih je uporabljal Sula, chlamys V., vestis O. umetelno vezena, buxum O. frigijska piščal = piščal, ki so jo uporabljali pri Kibelinem bogoslužju, modi O. frigijski napevi = piščalni napevi, orgiastična glasba pri Kibelinih svečanostih, lapis Plin. žoltača (rumeni kamen za barvanje oblačil), pa tudi = frigijski marmor: H.; prim.: Phrygiae columnae Tib. stebri iz frigijskega marmorja, Phrygiae matres (kobile) Cl. Subst.
a) Phrygia (Frygia) -ae, f (sc. terra, Φρυγία) Frígija, sprva notranji del zahodne Male Azije (Phrygia maior Velika Frigija), potem tudi še južno obrežje Propontide (Phrygia minor Mala Frigija): Acc. fr., H., Iust., Plin.
b) Phrygiae -ārum, f (sc. mulieres) Frígijke: V.
c) Phrygiō (Frygiō, Frigiō) -ōnis, m Frígijec, meton. zlatovezec, vezilec zlata: Varr. ap. Non., Pl.; od tod adj. Phrygiōnius 3 vezèn: vestes Plin. —

II. Fríks (Fríg), reka v Lidiji, pritok Herma (Hermus): Plin.; od tod adj. Phrygius 3 (Φρύγιος) fríški: Phrygius amnis L. = Friks (Frig).

Pinarus -ī, m (Πίναρος) Pínar, reka pri Isu v Kilikiji (danes Deli Çayi): Cu.

Pisaurus -ī, m Pizáver, reka v Umbriji blizu Pizavra (zdaj Foglia): Cat., Plin.

pōns, pontis, m (indoev. baza *pent- iti, stopati; prim. skr. pánthā-ḥ steza, pot, tir, gr. πάτος steza, stop(inja), πατέω stopati, iti, πόντος morje tj. „morska pot“, ἀπάτη „iznajdba“, prelest, prevara, zvijača, sl. pot, got. finthan = stvnem. findan, fintan = nem. finden najti, stvnem. fendeo pešec)

1. brv, most: Iuv., Sen. ph. idr., pontem facere in flumine Ci., C., N. narediti most čez reko, per Nilum N., amnem iungere ponte L. premostiti reko = flumini pontem imponere Cu. ali inicere L. ali indere T., pontem scindere Lact. ali rescindere C., L., N. ali solvere T. ali dissolvere N. ali interscindere Ci. ali rumpere Q. ali interrumpere C., L. ali vellere V. podreti most; pl. pontes o mostu na več (obočnih) polah (travejah), most na (obočnih) polah (kobilah, branah, opornikih, (mostnih) kozah): pontes per amnem iungi T.

2. occ.
a) lesena (z lesom tlakovana) steza skozi močvirje: pontes longos … angustus trames inter pontes T.
b) (pri)dvižni most: S. fr., Suet., nec non trepidi formidine portas explorant pontisque et propugnacula iungunt V., pontes et scalas inferre propugnaculis S.
c) ladijski most(ič), izkrcevalni most(ič): ratis stabat ponte parato V.
d) ladijski krov, paluba: naves pontibus stratae L., T.
e) v pl. (o)gredje, nadstropje, oder v stolpih: turris pontibus altis V., turrim, compactis trabibus quam eduxerat ipse subdideratque rotas pontisque instraverat altos V.
f) pontes dohodni mostiči, brvi po katerih so posamezniki ob komicijah hodili glasovat na Komicij ali Forum: Ci. ep., Corn. idr.; o njih tudi preg.: sexagenarios de ponte = „starost nima glasu“, starci nimajo pravice glasovanja; prim.: ut ferrent iuvenes suffragia soli, pontibus infirmos praecipitasse senes O., quem contra morem maiorum minorem annis LX de ponte in Tiberim deiecerit Ci. (Pro Sex. Roscio Amerino 100). — Kot geogr. nom. propr. Pōns, Pontis, m

1. Pons Argenteus Argentejski (= Srebrnorečni) Most, kraj v Narbonski Galiji z mostom čez Argentej (= Srebrna reka) (Argenteus, amnis Argenteus, flumen Argenteum, zdaj Argens): Lepidus ap. Ci. ep.

2. Pons Campanus Kampan(ij)ski most čez Savono (Sāvō) ob Apijevi cesti za Sinueso: H., Plin.

Pȳramus -ī, m (Πύραμος) Píram

1. nesrečni ljubimec Tizbe, ki se je zaradi domnevne smrti svoje ljubice v obupu zabodel pri murvi: O., Serv., Hyg.

2. reka v Kilikiji (zdaj Ceyhan Nehri): Ci. ep., Cu.

Pyriphlegethōn -ontis, m (Πυριφλεγέϑων) Piriflegetónt, ognjena reka v podzemlju: Tert., Arn., illi qui fluere apud inferos dicuntur, Acheron Cocytus Pyriphlegethon Ci.

Rā, indecl. (=Ῥᾶ) Rá, reka v azijski Sarmatiji (zdaj Volga): huic Ra vicinus est amnis, in cuius superciliis quaedam vegetabilis eiusdem nominis gignitur radix Amm.

rapidus 3, adv. -ē (rapere)

1. deroč, nagel, (zelo) hiter, uren, brz, jadrn, silen, silovit, viharen, vihrovit: Pl., Tib., Sil., Vulg. idr., flumen rapidissimum C., torrens V., Sen. ph., amnis H., unda Cu., mare Tib., Mel., rapide dilapsus fluvius Ci., equus O., agmen T., accipiter Gell., ventus, currus, passus O., venenum, virus T. hitro ubijajoč, hitro delujoč, hitro učinkujoč, brzomóren, brzomorílen, axis orbis O., mors Tert., rapidus (hlastno) Eurytion fratrem vocavit V., rapidi feruntur V. silovito oddrvijo, rapide iter conficere Suet., rapidius venire aliquo T.; metaf.: oratio Ci. (v primerjavi s torrens) hitro (urno) tekoči, naravnost deroči, quod cum rapide fertur Ci. šumi kakor deroča reka, rapidus in consiliis L. prehitevajoč, prenagel, prenagljajoč se.

2. grab(ež)ljív, roparski, ropaželjen, divji: ferae O., agmen (sc. canum) O.; metaf. žareč, pekoč, pripekajoč, žgoč, zažigajoč, smodeč, použivajoč: sol V., O., sol rapidus et flagrans Gell., rapidus Sirius, aestus V., flamma, ignis O., rapidus fornacibus ignis V.

Rasīna -ae, m Razína, nam neznana reka v severni Italiji: cessatis, pueri, nihilque nostis, Vatreno Rasinaque pigriores Mart.

rēx, rēgis, m (regere; prim. skr. rājā kralj, rā́jati (on) vlada, kraljuje, je kralj, got. *reiks vladar, stvnem. rīkki mogočen, imeniten, odličen, prvotno = regius, gal. -rīx v imenih Dumno-rīx, Orgeto-rīx, Catu-rīx idr., starolit. rikys kralj)

1. voditelj, vladar države, kralj, knez: rex Deiotarus in Deiotarus rex Ci., Alexander rex Ci., S. fr., Amulius rex Albanus L., Persarum rex Darius N., rex vetustissimus Iust., reges tragici Iust. kralji v tragediji, gledališki kralji, sub rege esse L., rex Tarquinius nec se nec suos regere potuit Ci., regem … Tyrrhenūm Aulesten V. = etrurski „lar“, regem deligere, creare, constituere Ci., aliquem regem appellare C., Ci. komu dati kraljevski naslov (s tem je rimski senat odlikoval tuje vladarje); pesn. atrib.: populus late rex V. na daleč vladajoč; occ.
a) perzijski kralj (prim. gr. βασιλεύς ali ὁ μέγας βασιλεύς): Ter. idr., Alcibiadem a rege corruptum N.; podobno rex regum α) o Agamemnonu: L., Vell. β) o partskem kralju: Pl., Suet.
b) sufét v Kartagini: Hannibal ut rediit, rex factus est N., Carthagine quotannis annui bini reges creantur N.

2. meton. pl.
a) kralj in njegova soproga, kralj in kraljica, kraljevska dvojica, kraljevski par: Ptolemaeus Cleopatraque reges L., controversiae regum C. (= Ptolemaei et Cleopatrae).
b) kraljevska rodbina, kraljevska družina, kraljevski rod: post reges excitos L., ne quis eum motum regibus nuntiaret L., direptis bonis regum L.
c) kralj(ev)iči, kraljevi sinovi (kraljeva sinova), princi (princa): reges Syriae Ci., rex Epiphanes T. kraljevič.

3. metaf. kralj, vladar, gospodar, glavar, načelnik, vodja: rex divûm atque hominum O. ali rex Olympi V. ali rex deorum V. = Iuppiter, rex aquarum O. = Neptunus, rex umbrarum O. ali rex Stygius V. = Pluto; zato regis solium V. = Plutonis solium, rex ferarum Ph. = leo, rex apum Col., V. matica (ki so jo imeli starodavniki za samca), rex iumenti Stat. = taurus, rex avium Plin. = aquila; o rekah: rex fluviorum Eridanus V. (kot glavna italska reka); rex (sc. vinorum) Phanaeus V. vino najbolj kraljevske vrste (sorte, bire); occ.
a) pokrovitelj, zaščitnik zajedavcev (zajedalcev): Ter., Col., Mart. idr., equus ut me portet, alat rex H.
b) večinoma pesn. vsak bogataš, mogočnik, mogočnež, mogotec, imenitnik, bogati zaščitnik, srečnik: meus rex potitus est hostium Pl., regem me esse oportuit Ter. jaz naj bi bil bogataš!, pauperum tabernae regumque turres H., magnorum maxime regum sapiens … denique rex regum H.; pl. reges (o prijateljih takrat mogočnega Cezarja): Ci. ep. velika gospoda.
c) voditelj, vzgojitelj mladeži: acta non alio rege pueritia H.; od tod verz pri otroški igri: rex eris, si recte facies; si non facies, non eris H.
d) kot častni naslov npr. o Eneju: V.
e) rex mensae (= gr. βασιλεύς = συμποσίαρχος) predsedujoči (predstojnik) pojedine, predsednik pri pojedini, stoloravnatelj: Macr.; v stiku tudi samo rex = Prud.
f) kralj sodišč (o velikem govorniku, ki zmaga na vseh procesih): Asc.

4. v času republike po izgonu kraljev
a) (politično z negativnim prizvokom) trinóg, despót, tirán, samosílnež, samosílnik, samodržec, samovladar, samovladnik: rex populi Romani (= Caesar) Ci., impune quae lubet facere id est regem esse S., reges constituuntur, non XV viri Ci.
b) kot rel. t.t. „kralj“ = vodja, voditelj, službeni naziv svečenika žrtvovalca: rex sacrorum, rex sacrificiorum Ci. ali rex sacrific(ul)us L., quia quaedam publica sacra, per ipsos reges factitata erant, regem sacrificulum creant L., rex Nemorensis Suet. svečenik aricijske Diane. Kot priimek Marcijevega rodu Rēx, Rēgis, m Réks: S., Ci. ep., L., Suet.; v besedni igri: Brute … cur non hunc Regem iugulas? H.

Opomba: Gen. pl. regerum: Char.

Rhēnus -ī, m (prim. gr. Ῥῆνος; ime je prvotno kelt. Rēnos) Ren

1. znamenita reka v Germaniji: Ci., C., H., T., Col., Plin. idr., Rhenus bicornis V. = Ren in Vala; pesn. adj.: flumen Rhenum H. veletok Ren, renski veletok, renski valovi; pesn. meton. Porénci, Germáni, Germánija: Lucan., Stat. idr., de te, Rhene, triumphus O.; tako v pl.: ingentes locat Rhenos Pers. — Od tod adj. Rhēnānus 3 rénski: Mart., terrae Sid.

2. rečica v Italiji blizu Bolonje (zdaj Reno): Plin., Sil.

Rhodanus -ī, m (Ῥοδανός) Ródan, glavna reka jugovzhodne Galije (zdaj Rhone): C., L., O., H., Mel., Mart., Plin. idr.; meton. Poródanci, Gálci: Lucan. Od tod

1. Rhodanītis -idis, f k Ródanu sodeč, ródanski: urbes Sid. ob Rodanu ležeča.

2. Rhodanūsia -ae, f Rodanúzija, poznejše ime mesta Lugdunum v Galiji (zdaj Lyon): Sid.