Franja

sigillārius 3 (sigillum) voščene ali glinene kipce (lutke, čeče, podobice, figurice idr.) zadevajoč, voščenih ali glinenih kipcev (čečic, lutk, podobic, figuric idr.) se tičoč, k voščenim ali glinenim kipcem (čečam, lutkam, podobicam, figuricam idr.) sodeč (spadajoč): sigillario motu Tert. z avtomatičnim gibanjem, avtomatično (gibajoč se), velut sigillario extrinsecus ductu Tert.; največkrat kot subst. sigillāria -ōrum, abl. -iis in -ibus, n

1. sigilárije, rimski praznik kipcev (podobic), ob katerem so si poleg drugih daril podarjali voščene ali glinene podobice: Macr., id solum codicillis rescripsit, quadraginta aureos in Saturnalia et Sigillari[a] misisse ei Tiberius ap. Suet.

2. voščeni ali glineni kipci (ali podobice ali figurice), darovane ob sigilarijah: ego sum felicio, cui solebas sigillaria afferre Sen. ph.; occ. po božje čaščeni božanski kipci, po božje čaščene božanske podob(ic)e (figur(ic)e): Arn., adoratis sigillaribus suis Tert.

3. trg v Rimu, kjer so prodajali kipce, podob(ic)e, knjige in druge umetnine, trg umetnin, umetninski trg: Dig. (z abl. sigillaribus), in censura eius notabilia, quod essedum argenteum sumptuose fabricatum ac venale ad Sigillaria redimi concidique coram imperavit Suet., hunc Sporum … et circa conventus mercatusque Graeciae ac mox Romae circa Sigillaria comitatus est Suet., apud Sigillaria forte in libraria ego et Iulius Paulus poeta, vir memoria nostra doctissimus, consideramus Gell., ostendisse mihi librum Aeneidos secundum mirandae vetustatis emptum in sigillariis viginti aureis Gell. (z abl. sigillariis).

similis -e, adv. similiter (iz *semilis, indoev. kor. *sem- = gr. ἕν; prim. skr. samá-ḥ raven, enak, isti, samám skupaj, samā enako, gr. εἷς, μία, ἕν [iz *σέμς, *σμία, *σέμ], ὁμαλός raven, gladek, enak, ὁμοῖος podoben, enak, ὁμοῦ skupaj, ὁμόϑεν iz istega kraja, istega rodu, ὁμόσε na isto mesto, v isti kraj, οὐδ-αμός nihče, ἅμα [iz *σάμα] skupaj, lat. semel, simul [stlat. semol, semul] = umbr. sumel, lat. semper, singuli, mille, sl. sam, sl. so-, se- [v zloženkah], got. sama = stvnem. samo isti, got. samath = stvnem. samet = nem. samt) podoben, sličen, enak
a) abs.: Pl., Ter., Sen. ph. idr., animus Ci., par est avaritia, similis improbitas Ci., culpa C., simuli ratione C., omnia L., fortuna V., laudantur simili prole puerperae H., simillima proles V. (o dvojčkih, ki sta si zelo podobna), pares magis quam similes Q., similis Aristoteles Iuv. Aristotelova „slika in prilika“ = izrezan Aristotel, na moč podoben Aristotelu, cel Aristotel, isti Aristotel, quae similiter desinunt aut quae cadunt similiter Ci., quorum non similius fides est laudata Ph., simillime animus intentione sua depellit pressum Ci.
b) večinoma (kadar se nanaša na osebe, pri Ci. skoraj vedno) z gen.: Pl., Ter., Naev. ap. Non., Lucr., Val. Max. idr., patris, hominis, sui Ci., nostri L., plures Romuli quam Numae similes reges L., ut sis tu similis Caeli Birrique latronum, non ego sim Capri neque Sulci; cur metuas me? H., tantum sui similis gens T., similiores Atticorum Ci., corpore simillimus sui N., nam tener et lactens puerique simillimus aevo vere novo est O.; o neživih subj.: simillima enim et maxime gemina societas hereditatis est Ci., similes meorum versus H.; poseb. vērī similis -e ali (kot ixpt.) vērīsimilis -e podoben resnici, verjeten, kazen: narrationem quod iubent verisimilem esse Ci., cuius rei veri similis causa afferebatur, quod … Hirt., quod est magis veri simile C., non est veri simile, ut … occīderit Ci., non veri simile est, quam sit in utroque genere et creber et distinctus Cato Ci. človek si ne more predstavljati, veri similius L., Plin., veri simillimum (verisimillimum) Ci., multa veri simillima proponere Auct. b. Hisp.; veri similiter Ap. in v komp. veri similius Ap., Tert.; tudi: simile veri Ci., similia veri L., mihi minus simile veri visum est (z ACI) L.
c) redkeje z dat. in večinoma metaf.; o živih bitjih: Afr. ap. Suet., Plin., Suet., Lact. idr., sit suo similis patri Cat., par similisque ceteris S., si similes Icilio tribunos haberet L., vitas inuleo me similis, Chloe H., puroque simillimus amni H., hominem homini similiorem numquam vidi Pl., os umerosque (gr. acc.) deo similis V., simillimus deo Ci.; pogosto z dat. pt. pr.: fluctuanti similis L., similis pendenti magis quam volanti Cu., multum metuenti H., cognoscendi flenti, roganti O., estque cum dicit similis legenti Q.; o neživih subj.: Lucr. idr., quid simile habet epistula aut iudicio aut contioni? Ci. ep., quid illi simile bello fuit? C., ea quamquam similia veris (= veri) erant L., similius vero facit L., media simillima veris sunt L., omnia castris quam urbi similiora L., argumentum vero simile fingunt Q.; poz. nam. komp.: oratio fuit precibus quam iurgio similis L. (v novejših izdajah stoji komp.: precibus quam iurgio similior); adv.: similiter his et scorpiones terrestres vermiculos ovorum specie pariunt similiterque pereunt Plin.
d) sklad z gen. in hkrati dat.: lac lacti magis simile quam ille mei Pl., plectri similem linguam nostri solent dicere, chordarum dentes, mares cornibus Ci., tum similes matrum materno semine fiunt ut patribus patrio Lucr.
e) včasih ni mogoče ugotoviti, za kateri sklon gre (gen. ali dat.): similis aquae Pl., similis fugae C.
f) s praep.: sit similis cultus cum aequalibus Sen. ph., homines inter se cum formā tum moribus similes Ci., nihil est uni tam simile, tam par, quam omnes inter nosmet ipsos Ci., in deae Iunonis speciem similis Ap. glede na … (prim.: formā haut dissimili in dominum T.)
g) z atque (ac), ac si, ut(i) si, tamquam si: simili ratione atque ipse fecerit C., aliquid ab isto simile atque a ceteris esse factum Ci., similem habeat vultum ac si ampullam perdidisset Ci., similesque sunt, uti si qui gubernatorem in navigando nihil agere dicant Ci., similes sunt, tamquam si Poeni in senatu nostro loquerentur sine interprete Ci.; poseb. similiter atque (ac), similiter ac si, similiter ut si = prav tako, enako, ne (nič) drugače: illum similiter atque ipse eram commotum esse vidi Ci., laudantur similiter atque homines Q., similiter facis ac si me roges Ci., similiter facere ut si nautae certarent Ci., simillime atque ut illa lege excipitur Ci. — Subst. simile -is, n prilika, podoba, primerjava, prispodoba, metafora, podoben primer, podoben zgled: utentur simili Ci., hoc simile ponitur Ci., ut in eodem simili verser Ci., ecce aliud simile dissimile Ci., memoriam ab aliquo simili transferunt Q.; pl. similia, et similia ali similiaque = in podobno: latitatio, metus, similia Q., ignavi et erepti et similia Q., de philosophia, de re publica similibusque Q. — Star. soobl. simil: pol haut parasitorum aliorum [hic] simil est … Naev. fr., homo formicae pol per simil est rusticus Tit. fr., tu pueri pausilli simil es, quia enim ad os fers quicquid nanctu's Nov. fr.

sināpi, n indecl. in sināpe -is, n in sināpis -is, acc. -im, abl. -e in (nav.) -ī, f (tuj. σίνᾱπι; beseda je menda egipč. izvora) gorčica, gorjušica, starejše gorušica: Ca., Enn. ap. Macr., Pl., Varr., Cels., Col., Plin., Petr., Ambr. idr. Soobl. senāpis -is, f: senapis scelera Pl.

Sinōpē -ēs, f (Σινώπη) Sinópa

I. mesto v Paflagoniji ob črnem morju, miletska kolonija, rojstni kraj kinika Diogena (zdaj Sinop): Ci., Mel., Plin., T. — Soobl. Sinōpa -ae, f: Ci. — Od tod

1. adj.
a) Sinōpēnsis -e sinópski: colonia Icti.; subst. Sinōpēnsēs -ium, m Sinópci, preb. Sinópe: L., T.
b) Sinōpicus 3 (Σινωπικός) sinópski: minium Cels.

2. subst.
a) Sinōpe͡us -ēi, m (Σινωπεύς) Sinópec, iz Sinópe: Pl., Cynicus (= Diogenes) O.
b) Sinōpis -idis, f (Σινωπίς) rdeča okra, rdečkasta prst, ki so jo uporabljali za barvanje: Vitr., Plin., P. Veg. —

II. grško mesto v Laciju, kjer so se naselili Rimljani; od takrat naprej se je imenovalo Sinuessa: Sinope dicitur Graeca urbs fuisse, Sinuessa deinde ab colonis Romanis appellata L.

Sipylus -ī, m (Σίπυλος) Sípil, gorovje v Lidiji, odrastek Tmola (Tmolos), kjer je baje Nioba od žalosti okamenela (zdaj Manisa Daği): Ci. ep., L., O., Pr., Sen. tr., Plin. Od tod adj.

1. Sipylēus 3 sípilski, sipiléjski: genetrix (= Niobe) Stat.

2. Sipylēius 3 sípilski, sipiléjski: cautes Aus. Sipylensis -e sípilski: mater deorum Ulp.

Sirmium -iī, n (Σίρμιον) Sírmij, mesto v Spodnji Panoniji na levem bregu Save, rojstni kraj cesarja Proba (zdaj razvaline pri Sremski Mitrovici): Plin., Eutr., Amm., Cod. Th. Od tod adj. Sirmiēnsis -e sírmijski: civitas, ecclesia Ambr., Pannonia Cass.; subst. Sirmiēnsēs -ium, m Sírmijci, preb. Sirmija: Plin.

Sisapō -ōnis, f Sizapóna, mesto v Betijski Hispaniji severno od Kordube, ki je slovelo po svojih rudnikih zlata in cinobra (zdaj Almadén): Ci., Plin. Od tod adj. Sisapōnēnsis -e sizapónski: regio, miniarii Plin.

Solī -ōrum, m (Σόλοι) Sóli

1. primorsko mesto v Kilikiji, pozneje imenovano Pompeiopolis, grška kolonija, rojstni kraj stoika Hrizipa (Chrysippus), grškega komediografa Menandra in grškega zvezdoslovca Arata: Ci., L. — Soobl. Soloe -ōrum, m Sóli: Mel., Plin., M. — Od tod
a) adj. Solensis -e sólski, iz Sólov izhajajoč (prihajajoč, doma, po rodu), kot subst. m Sólec, Solán: Bion Solensis, Aristomachus Solensis Plin.; v pl. Solēnsēs -ium, m Sólci, Soláni, preb. Sólov: Ci.
b) subst. Sole͡us -eī, m (Σολεύς) Sólec, Solán: Bion Soleus Varr., Milon Soleus Plin.

2. mesto na Cipru: Plin. (z obl. Soloe).

Spānus 3 (poznejša okrajšana obl. za Hispānus) spánski (= hispánski): Cael., Non., Plin. Val. Od tod subst.

1. Spānus -ī, m Spánec (kolekt.) = (Hispánec): Arn.

2. Spānia -ae, f Spánija, Spánsko (= Hispánija, Hispánsko): Vulg. in poznolat. pisci; od tod adj. Spāniēnsis -e spán(ij)ski (= hispán(ij)ski): ecclesia Aug.

Statonē(nsē)s -ium, m Státoni (Statonénzi), mestna občina v Etruriji: Plin. Od tod adj. Statoniēnsis -e státonski, statoniénski: lacus Sen. ph., vina Plin., in agro Statoniensi Plin.; kot subst.: in Statoniensi Varr. ali in Statonensi (sc. agro) Plin. na Státonskem (Statoniénskem), na státonskem ozemlju.

Stratonīcēa -ae, f (Στρατονίκεια) Stratonikéja

1. znamenito mesto v Kariji (pri današnjem mestu Eskihisar): L., Plin. Od tod adj. Stratonīcēnsis -e stratonikéjski: Ci., L.; subst. Stratonīcēnsēs -ium, m Stratonikéjci, Stratonikeján(c)i, preb. Stratonikeje: T.

2. mesto v Mezopotamiji: Plin.

Styx, Stygos, acc. Styga, v lat. obl. gen. Stygis, acc. Stygem, f (Στύξ: στυγεῖν sovražiti, črtiti, Στύξ torej = „predmet sovraštva”)

1. Stíks, m, ali Stiga, f, mitološko podzemeljsko vodovje (reka ali jezero), na katero so prisegali bogovi: Sil., Stat., Ap. idr., ergo … et illi, qui fluere apud inferos dicuntur, Acheron, Cocytus, Styx … di putandi Ci., noviens Styx interfusa V., lucos Stygis … aspicies V., per Styga Iunoni falsum iurare solebat Iuppiter O., (pesn.) sinekdoha podzemeljski svet, podzemlje: Mart., illum sub pedibus Styx atra vides V., ad Styga Taenariā est ausus descendere portā O.

2. studenec v Arkadiji s strupeno, jedko in kakor led mrzlo vodo: Sen. ph., Plin., Iust., Vitr. (ki piše gr. Στυγὸς ὕδωρ), Stygem appellant fontem, ex quo pestiferum virus emanat Cu.; pesn. meton. strup: miscuit undis Styga Sidoniis Sen. tr. — Od tod adj.

1. Stygiālis -e Stíksov, stígovski, stíški: sacra Ps.-V. (Ciris).

2. Stygius 3 (Στύγιος) Stíksov, stígovski, stíški, podzemeljski: torrens O., unda, fluctus H., aquae V., Ap. ali palus V., Lact., cymba (cumba) ali carina V. Haronov čoln, umbrae O., manes Val. Fl., canes Lucan., Iuppiter ali frater ali rex (= Pluto) V., Iuno (= Proserpina) Stat.; od tod pesn. metaf.
a) peklenski = grozen, grozovit, strašen, strahovit, smrten, smrtonosen, poguben, škodljiv, žalosten: nox O., os (sc. serpentis) O., vis V., bubo O. smrt naznanjajoč, color Sil. smrtna, mrtvaška, frigus Sil. smrtni mraz.
b) čaroben, čaroven: carmen Lucan., religio Sil., preces Sen. tr., ars Val. Max.

subdīālis -e (iz sub dīō) pod milim nebom (se nahajajoč): inambulationes, petrae Plin.; subst. subdīāle -is, n altana, pl. subdīālia -ium, n: Plin. — Soobl. subdīvālis -e: Amm., Th. Prisc., Cassian.; subst. subdīval -ālis, n altana: It. ap. Tert.

Sublaqueum -eī, n Sublákvej (Sublákveum), mestece v Italiji na ozemlju Ekvov (zdaj Subiaco); blizu tega mesta je imel Nero(n) podeželsko posestvo: Plin., T. Od tod adj. Sublacēnsis -e sublákvejski, pri Sublákveju se nahajajoč, sublakénski: villa, viae Front.

Sucrō -ōnis, m Súkro(n)

1. reka v Tarakonski Hispaniji, ki se izliva v Sredozemsko morje (zdaj Xucar): Mel., Plin.

2. mesto ob ustju reke Sukro(n): L., Sen. ph., Plin., Fl. Od tod adj. Sucrōnēnsis -e súkronski (sukrónski), v Sukronu ali pri Sukronu se nahajajoč ali potekajoč (vršeč se): proelium Ci., sinus Mel.

3. ime nekega Rutulca: V.

Sulcī -ōrum, m Súlki, staro mesto s pristanom ob južni obali Sardinije, ki so ga ustanovili Kartažani: Mel., Cl. Od tod adj. Sulcēnsis -e súlški, súlkovski, pri Súlkih nahajajoč se: promunturium Plin., M.; subst. Sulcitānī -ōrum, m Sulkitán(c)i, preb. Sulkov: Auct. b. Afr., Plin.

Sulmō -ōnis, m Súlmo (Sulmón)

1. pelignijsko mesto na Sabinskem, rojstni kraj pesnika Ovidija (zdaj Sulmona): Ci. ep., L., O., Sil., Fl. Od tod adj.
a) Sulmōnēnsis -e sulmónski: ager Plin.; subst. Sulmōnēnsēs -ium, m Sulmónci, preb. Sulmona: C., Plin.; sg. Sulmōnēnsis -is, m Sulmónec: de Sulmonensi mera Cecropis? Iuv.
b) Sulmōntīnus 3 sulmónski, sulmontínski: Front.

2. mesto Volskov v Laciju: Plin.

3. ime nekega Rutulca v Turnovi vojski: Sulmone creatos quattuor hic iuvenes … viventīs rapit V.

Synnada -ōrum, n (τὰ Σύνναδα) Sínade (Sínada), mestece v Veliki Frigiji, znano po kamnolomih marmorja: Ci. ep.; soobl.
a) Synnas -adis in -ados, f Sínada: Plin., Stat., Mart., Sid.
b) Synnada -ae, f Sínada: Cl.
c) Synna (v nekaterih izdajah Synnas) -ae, f Sína(s): Prud. — Od tod adj.

1. Synnadēnsis -e sínadski: forum Ci. ep.

2. Synnadicus 3 (Συνναδικός) sínadski: lapis (marmor) Plin.

Tagastē Tagásta, mesto v Numidiji, rojstni kraj sv. Avguština. — Od tod adj. Tagastēnsis (Thagastēnsis) -e tagástski, tagáški: oppidum Plin. (5, 30, kjer najdemo v novejših izdajah Tagesense), municeps Thagastensis Aug.

Tarquinius 3 tarkvínijski, iz Tarkvínijev prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč). Kot osebno ime Tarquinius (etrursko Tarchu, Tarchna) Tarquinius Priscus, T. Superbus Ci., L. idr. Tarkvinij Prisk, Tarkvinij Ošabni, znana rimska kralja; kot adj.: omne nomen Tarquinium L. vsa rodbina Tarkvinijcev; pl. meton. Tarquiniī -ōrum, m Tarkvíniji, mesto v Etruriji (do l. 1922 Corneto, zdaj Tarquinia): L., Ci.; od tod adj. Tarquiniēnsis -e tarkvínijski, iz Tarkvínijev prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): serva Ci., ager L., fundus Val. Max.; subst.
a) in Taquiniēnsī Varr. na Tarkvinijskem, na tarkvinijskem ozemlju.
b) Tarquiniēnsis -is, m (kolekt.) Tarkvínijec: L.; pl. Tarquiniēnsēs -ium, m Tarkvínijci, preb. Tarkvinijev: L., Plin.