Franja

ariola, ariolātiō, ariolor, ariolus, gl. har...

Arīōn, redkeje Arīō, -onis, acc. -onem in(pesn.)-ona, m (Ἀρίων) Arion,

1. ditirambik in citrar iz Metimne na Lesbu (ok. l.600), ljubljenec korintskega tirana Periandra, po mitu ga je delfin rešil na Tenarsko predgorje: Ci., V., O. idr. Od tod adj. Arīonius 3 (Ἀριόνιος) Arionov: nomen O., lyra O., Pr.

2. pitagorejec, Platonov sodobnik: Ci., Val. Max.

3. govoreči in vedežujoči konj, ki ga je Neptun podaril Adrastu: Cl., vocalis Pr., Adrasteus Stat.

Arīopag..., gl. Arēopag...

Ariovistus -ī, m Ariovist, kralj Svebov, ki ga je Cezar l.58 premagal pri galskem mestu Vezoncionu (Vesontio, zdaj Besançon): Ci., Fl.

aris -idis, f (gr.ἀρίς , demin. ἄρον) bot.=kapasti kačnik, vrsta kačjega korena: Plin.

Arisba -ae, f: V. in Arisbē -ēs, f: Plin. (Αρίσβη) Arisba, mesto v Troadi.

arista -ae, f

1. bodica, poseb. žitna res(in)a, osina: Varr., V., O. idr., munitor (frux) vallo aristarum Ci.

2. met.
a) klas, lat: mollis, pinguis V., gravidae aristae V., O., maturis albescit messis aristis V.; tudi o nardinem sadu: Plin., Stat., nardi aristae O.
b) v pl. klasnat sadež, vrste žita, žito: si... solis instabis aristis V. če boš le žita sejal.
c) (pesn.) žetev (= čas žetve): Cl.

3. pesn. pren.
a) resasti, ščetinasti lasje: cum excussit membris timor albus aristas Pers.
b) ribja kost, koščica: Aus.
c) aristae zeli(šča) nasploh: Val. Fl.

Aristaeus -ī, m (Ἀρισταῖος) Aristaj, Apolonov in Kirenin sin, blagohotni gr. polbog, zaščitnik poljedelstva in čred, izumitelj čebelarstva, vinogradništva in oljarstva: Ci., V., O.

Aristagorās -ae, m (Ἀρισταγόρας) Aristagora, gr. zgodovinopisec: Plin.

Aristander -drī, m ali Aristandros (Aristandrus) -ī, m (Ἀρίστανδρος) Aristander,

1. (v obl.-der)Aristander iz Telmisa, vedeževalec Aleksandra Vel.: Cu.

2. (v obl.-dros, -drus)atenski filozof: Varr., Col., Plin.

Aristarchus -ī, m (Ἀρίσταρχος) Aristarh,

1. Aristarh iz Samotrake, slavni slovničar, ki se je izobraževal v Aleksandriji, izdajatelj Homerjevih pesnitev, razlagalec in strog kritik Homerja in drugih gr. pesnikov, živel okoli l.170 v Aleksandriji: Varr., Ci. ep., O.; pren. apel. Aristarh = strog kritik: H., Hier., mearum orationum tu Aristarchus es Ci. ep. Od tod Aristarchēī -ōrum, m aristarhovci, Aristarhovi privrženci in nasledniki = strogi kritiki: Varr.

2. Aristarh Tegejan, gr. tragik, Evripidov sodobnik: Pl., Fest.

Aristaretē -ēs, f Aristareta, gr. slikarka: Plin.

aristātus 3 (arista) klas(ov)nat, klasast: P. F.

aristē -ēs, f arista, neki dragulj: Plin.(tekst. var. enariste).

Aristeās -ae, m (Ἀριστέας) Aristea, gr. pesnik: Plin., Gell.

aristereōn -ōnis, f (gr.ἀριστερεών) aristereon, vrsta rastl., tudi verbenaca: Plin., Ap. h.

Ariste͡us -eī, m (Ἀριστεύς) Aristej, neki Tindarijan: Ci.

Aristīdēs -is in -ī, acc. -em in -ēn, m (Ἀριστείδης) Aristid,

1. po pravičnosti znan Atenec, Lizimahov sin, Temistoklov sodobnik in nasprotnik (l.480): Ci., N., O.

2. Aristid iz Mileta, iz zadnjega ali predzadnjega st. pr. Kr.; v obliki (današnjih) novel je napisal pohujšljive „Miletske zgodbe“ (Μιλησιακά , fabulae Milesiae), ki jih je polatinil Lucij Kornelij Sizena: O.

3. kipar, Poliklejev učenec: Plin.

4. tebanski slikar: Plin.

aristifer -fera -ferum(arista in ferre) klasonosen, klasoroden: seges Prud.

Aristippus -ī, m (Ἀρίστιππος) Aristip iz Kirene, Sokratov učenec in Platonov tekmec, po smrti svojega učitelja ustanovitelj kirenske filozofske šole, katere največje dobro je uživanje (ἡδονή , od tod Aristipovi privrženci οῖ ἡδονικοί); iz te šole se je razvilo epikurejstvo: Ci., H. idr. Od tod adj. Aristippēus 3 (Ἀριστίππειος) Aristipov: illud Aristippeum contemnere Ci. oni Aristipov izrek.