Franja

mēta -ae, f (mētārī) vsak stožčast ali piramidast lik

1. stožec, obelisk, piramida: collis in modum metae fastigatus L., petra in modum metae erecta Ci., metas imitata cupressus O.; pesn.: meta lactis ali lactum Mart. sir (podolgovate oblike).

2. occ.
a) kopica, poseb. kopica sena: Ca., fenum exstruere in metas Col., metas (sc. feni) accendere Plin.
b) stožec, spodnji del mlinskega kamna v obliki topega stožca (gr. ὄνος ἀλέτης, naspr. catillus): meta molendaria Paul. (Dig.) ali molendinaria Amm.

3. mejno znamenje, mejnik, meja, cilj: iamque propinquabant scopulo metamque tenebant V. in so bili dospeli do cilja; occ. koničast steber v cirkusu ob zgornjem in spodnjem koncu nizkega zidu (spina), ki je stal sredi dirkališča; okrog teh dveh stebrov so morali dirkači peljati sedemkrat: meta fervidis evitata rotis H., hinc (sc. equus) vel ad Elei metas et maxima campi sudabit spatia et spumas aget ore cruentas V., aut prius infecto deposcit praemia cursu, septima quam metam triverit ante rota? Pr., sublatae metae Suet. koničasta stebra z zidom vred; Mēta sūdāns (-antis) Sen. ph. vodomet pred amfiteatrom, podoben takemu stebru; pren.: interiorem metam curru terere O. ne zastraniti (zastranjevati) (v govoru), ne odmakniti (odmikati) se preveč od obravnavanega, in flexu aetatis haesit ad metas Ci. se je ponesrečil, je imel nesrečo. Ker sta bila koničasta stebra obračališče in obenem tudi cilj, od tod

4. metaf.
a) obračališče, obratišče: Lucr., Plin., metas lustrare Pachyni V. pluti okrog Pahinskega rta, ad metam eandam solis L.
b) smer, cilj, meja, konec: hic labor extremus, longarum haec meta viarum V., terrarum invisere metas Sil., properare ad metam O., vitae metam tangere O. določena leta, metas dati pervenit ad aevi V., meta mortis V. (= τέλος ϑανάτου Hom.), metae rerum V. = fines imperii; ad quas metas naturae sit perveniendum usu Varr., ad duas metas dirigere Varr. na dva cilja meriti = oči obračati v dve smeri, sol ex aequo metā distabat utrāque O. enako daleč od vzhoda in zahoda = bil je poldan, nox mediam caeli metam contigerat V. bila je polnoč.

Metapontum -ī, n (Μεταπόντιον) Metapónt, mesto, grška naselbina ob Tarentskem zalivu, Pitagorovo bivališče: Ci., L., Mel., Plin. — Od tod adj. Metapontīnus 3 metapóntski: Varr., L.; preb. subst. Metapontīnī -ōrum, m Metapontíni, Metapóntci, Metapóntčani: L., Iust.

Metellus 3 Metél(ov), ime rodbine Cecilijevega rodu. Najbolj znani so:

1. Q. Caecilius Metellus Macedonicus Kvint Cecilij Metel Makedonski; kot pretor je l. 148 osvojil Makedonijo (od tod njegov priimek), v Termopilski soteski in pri Hajroneji premagal Ahajce in se kot konz. l. 143 bojeval s Keltiberi; l. 151 je bil prvi plebejski cenzor: Ci., L. epit., Val. Max., Vell., Fl., Gell.

2. Q. Caecilius Metellus Celer Kvint Cecilij Metel Celer (Hitri), Klodijin soprog, l. 66 Pompejev legat: Ci. ep. idr.

3. Q. Caecilius Metellus Nepos Kvint Cecilij Metel Nepot, brat prejšnjega, l. 67 Pompejev legat, l. 62 tr. pl., odločen Ciceronov nasprotnik; l. 57 je kot konz. na Pompejevo pobudo poklical Cicerona iz pregnanstva: Ci., Suet., Fl.

4. Q. Caecilius Metellus Numidius Kvint Cecilij Metel Numidijski, konz. l. 109; dvakrat je premagal Jugurto (prvič ob reki Mutul), cenzor l. 102, l. 100 je šel prostovoljno v pregnanstvo, od koder se je vrnil l. 99: Ci., L. epit., S., Vell., Fl.

5. njegov sin Q. Caecilius Metellus Pius Kvint Cecilij Metel Pij je l. 89 kot pretor premagal zaveznike, bil l. 83 pristaš Sulov, l. 80 se je kot konzul sprva neuspešno, kasneje pa uspešno bojeval s Sertorijem v Hispaniji: Ci.

6. Q. Caecilius Metellus Pius Scipio (pogosto imenovan samo Scipio) Kvint Cecilij Metel Pij Scipion, posinovljenec prejšnjega, sin Publija Kornelija Scipiona Nazike, Pompejev tast, kot tr. pl. tožen (zagovarjal ga je Cicero) l. 60: Ci., C., Auct. b. Afr., Vell.

7. Q. Caecilius Metellus Creticus Kvint Cecilij Metel Kretski je podvrgel Kreto rim. oblasti: Ci., S., Iust., Vell., Fl.

8. L. Caecilius Metellus Lucij Cecilij Metel, brat prejšnjega; l. 70 je očistil Sicilijo pomorskih roparjev in prizadevno pospeševal blaginjo na otoku, ki ga je hudo pestilo ropanje propretorja Vera (Verres); umrl l. 68, ko je nastopil konzulat: Ci.

9. L. Caecilius Metellus Lucij Cecilij Metel, l. 49 tr. pl. in Cezarjev nasprotnik: C., Ci. ep. — Od tod adj. Metellīnus 3 metélski: oratio Ci. ep. govor zoper (Kvinta Cecilija) Metela (Nepota, Celerjevega brata).

Mēthymna -ae, f (Μήϑυμνα) Metímna, mesto na otoku Lezbos, sloveče po izvrstnem vinu, Arionov rodni kraj (zdaj Mithymna): L., O., Mel., Plin., Sil. — Od tod adj. Mēthymnaeus 3 (Μηϑυμναῖος) metimnájski, metímnski, iz Metímne: Ci., V., H., O., Fr., Mart., Stat.; preb. subst. Mēthymnaeī -ōrum, m Metimnájci, Metímnci: Cu. Mēthymnias -adis, f metimnájska, metímnska: puellae O.

Metō³ ali Metōn -ōnis, m (Μέτων) Méton, atenski zvezdoznanec, ki je vpeljal devetnajstletni ciklus (let), da bi izenačil sončno in mesečno leto oz. sončno in mesečevo krožnico: Aus.; od tod s šalj. namigom na nekega zapoznelega plačnika Metona: quando iste Metonis annus veniet? Ci. ep.

Mētrodōrus -ī, m (Μητρόδωρος) Metrodór, gr. nom. propr. Poseb. znani so:

1. filozof z otoka Hios, Demokritov učenec, Anaksarhov učitelj, najpomembnejši izmed mlajših atomistov: Ci., Plin.

2. epikurejec iz Lampsaka, Epikurov prijatelj, imenovan Lampsacenus, umrl l. 277: Ci., T. (Dial.), Sen. ph.

3. akademski filozof in retor iz mizijskega mesta Skepse (Scēpsis), od tod imenovan Metrodorus Scepsius (tudi samo Scepsius), državnik v službi kralja Mitridata Evpatorja. Slovel je po svojem izvrstnem spominu in sovraštvu do Rimljanov, zoper katere je objavil spis in si zato pridobil vzdevek Μισορώμαιος: Ci., O., Plin., Q.

4. najprej epikurejski, potem akademski filozof, Karneadov učenec, iz karijskega mesta Stratonika okrog l. 110, izvrsten govornik: Ci.

5. filozof in slikar okrog leta 169, vzgojitelj otrok Lucija Emilija Pavla: Plin.

6. Ciceronov osvobojenec: Ci. ep.

7. grški zdravnik, ki je napisal komentarje k Hipokratovim delom: Plin.

8. odposlanec kralja Perzeja Makedonskega na Rodos l. 168: L.

Mētropolis², acc. -im, abl. -ī, f (Μητρόπολις) Metrópolis (Metrópola) ime več mest, poseb. mesto v Tesaliji med Farzalom in Gomfi: C., L. — Od tod preb. Mētropolītae -ārum, m (Μητροπολῖται) Metropolíti: C.; adj. Mētropolītānus 3 metrópolski, metropolítski, metropolitánski: campus L.

metuō -ere -uī (metus)

I. intr. bati se za koga ali kaj, v strahu biti, biti v skrbeh za kaj, zaradi česa, na skrbi biti komu kdo ali kaj (metuere = bati se premišljeno in iz previdnosti, spoznavajoč zlo ali nesrečo, ki grozi; timere = bati se sluteč nevarnost in zavedajoč se svoje nemoči; vereri = bati se zaradi kakega nravstvenega vzroka, poseb. iz skromnosti, svetega strahu, spoštovanja ipd.); abs.: oderint, dum metuant Suet., sic qui cupit aut metuit H., metuentem vivere H. v strahu živeti; s praep.: de suā vitā Ci., de coniuge O., ab Hannibale L. bati se Hanibala, metui a Chryside Ter. pričakoval sem hude stvari od Hrizide, pro aliquā re Cels., Petr.; z dat.: Ap., pueris Pl., moenibus patriae, castris L., metuunt matres iuvencis H., inopi metuens formica senectae V.; z odvisnim vprašalnim stavkom: metuo, quot patres fuerint Pl. plašno sem radoveden, kar bojim se izvedeti, metui, quid futurum esset Ter. strahoma sem pričakoval, metuo, quid agam Ter. skrbi me (= ne vem); podobno: nec metuam, quid de me iudicet heres H.; non metuo, quin … : Pl. ne dvomim, da … —

II. trans.

1. bati se koga ali česa: Enn. ap. Ci., Ca., Pl., Ter., Varr. idr., aliquem Ci., bellum, umbram suam Ci., omnia O., vertere pallor tum parochi faciem nil sic metuentis ut acris potores H., m. insidias ab aliquo Ci., periculum ex iis S., ex optimis periculum sibi, a pessimis dedecus publicum T., simul tantam in medio crescentem molem sibi se posteris metuebant, ut … L., maluit se diligi quam metui N.; s finalnim stavkom: Pl., Ter., H., Corn. idr., quod metuis, ne accidat Ci. da bi se zgodilo, da se zgodi, metuit, ut calamitatem sustinere posset Ci. da ne bo mogel, metuit, ne sibi fides habita non esset Cu. da niso držali besede; impers.: at enim, ne vel aliena polluat libido, metuitur Aug.; z inf. = bati se, plašiti se, ne upati si, ne hoteti: Pl., Cat., Plin., metuo liberam vocem innocentis audire Cu., cum his in campo dimicare Corn., reddere soldum H. ne hoteti vrniti glavnice, metuit tangi H. ali fides metuit culpari H. se ne da, penna metuens solvi H. neminljiva krila.

2. occ.
a) bati se, plašiti se koga, spoštovati koga, izkazovati komu strahospoštovanje, čutiti bojazen pred kom: patrem Ter.
b) = cavere varovati se, čuvati se, paziti se, izogibati se koga, česa: nocentem corporibus austrum H. — Od tod adj. pt. pr. metuēns -entis (z gen.) boječ se česa, plašen, v strahu pred kom ali čim, glede česa, tesnobnih občutkov, v skrbeh, zaskrbljen glede česa: consul legum metuens L., metuens pericli V., metuens futuri H., alterius viri metuens castitas H., Roma metuens domini Lucan., metuens virgae Iuv., captivitatis metuens Ap., metuentior deorum O. bogaboječ, metuentior nudae O., metuentior in posterum T.; gerundiv metuendus 3 strašen, strahoten, grozen, grozeč: multae metuendaeque res Ci., metuens magis quam metuendus S., ut magis contemnendus quam metuendus videretur Iust., si quando metuendos vos praebituri estis L., istic nunc, metuende, iace V.; z dat.: omnibus metuenda arma Iust.; z gen.: belli (v boju) metuenda virago O.; subst. n. pl.: multa ac metuenda O., pro bone Iuppiter, quam bona res est ignoratio metuendorum Iul. Val.

Opomba: Pt. pf. nimis ante metūtum Lucr. česar so se prej preveč bali; inf. pr. pass. metuīrī: Dig.

Mēvānia -ae, f Mevánija, mesto v Umbriji, ki je slovelo po živinoreji (zdaj Bevagna): L., T., Col., Plin., Pr., Lucan., Sil., Suet. — Od tod adj. Mēvānās -ātis mevánijski: ager Plin.; subst. Mēvānātēs -ium, m Mevanáti, Mevánijci, preb. Mevanije: Plin.

micō -āre -cuī

1. trzajoč ali trepetajoč se gibati sem in tja, trzniti (trzati), pomigniti, migati, pomiga(va)ti, (za)drgetati, (za)drhteti, (za)trepetati, (s)tresti se, utripniti (utripati): Enn. ap. Serv., Luc. ap. Non., Tib., Sen. tr. idr., cor micat O. ali corda timore micant O. drhtijo, semianimes micant digiti V., arteriae micant Ci. bijejo, utripajo, linguis micat ore trisulcis V. (kača) miglja z jeziki, anguis cervice micans Ci., micat (sc. equus) auribus V. miga (striže) z ušesi, micuere fontes Lucan. so privreli.

2. occ. (digitis) micare prste hitro iztezati in dajati drugim uganiti, koliko jih je (pustna igra, še danes popularna v južni Italiji (imenovana alla mora), ki so jo poznali tudi Nemci pod imenom „Fingerlein snellen“; s to igro so Rimljani tudi odločali o negotovih stvareh): Varr. ap. Non., micando victus Ci., quid enim sors est? idem propemodum, quod micare, quod talus iacere, quod tesseras Ci., patrem et filium pro vitā rogantes sortiri vel micare (s pustno igro srečkati (žrebati)) iussit Suet., micando digitis tribus Aug.; od tod preg.: dignus est, quīcum (= quocum) in tenebris mices Ci. s njim lahko v temi skušaš srečo (žrebaš) na prste = poštenjak je; podobno: Petr., Fr., Aug.

3. (za)migljati, (za)iskriti (se), (za)kresati se, (za)svetlikati se, (za)lesketati se, (za)blesteti, (za)bliskati se, (za)bleščati se, (za)sijati, (za)žareti, (za)žariti se, sevati, utripniti (utripati), (po)bliskati se (pobliskavati): Acc. ap. Prisc., H., Lucr., Sen. ph., Lact. idr., aether ignibus micat V., inter horrendos fragores (med gromom) micare ignes L., fulmina micabant, micabant flammae L. so švigale, so švigali, micant gladii, micare gladiis L., micantes fulsere gladii L., micans stella O., radius sole micantior Prud., micans aurum O., oculis micat ignis V. ogenj mu žari (šviga) iz oči, oči se mu iskrijo, vultum hostis ardore animi micantem ferre non potuit L. od duhovnega žara iskreč se pogled; z acc.: sanguineumque micant ardorem luminis orbes V. (Cul.) izžarevajo krvavi žar.

Midaïum -iī, n (Μιδάϊον) Midájon, staro frigijsko mesto ob Sangariju: Plin. — Od tod preb. Midaeēnsēs -ium, m: Ci. ep. ali Midaeī -ōrum, m: Plin. Midajéni, Midájci.

Midās (in neklas. Mida: Iust., Cl.) -ae, m Mídas, Gordijev sin, kralj tračanskih Brigov (Frigijcev) ob gori Bermij, Orfejev učenec; 94 let pred osvojitvijo Troje je s svojim narodom odrinil v Azijo in se polastil Frigije. Ker je lepo ravnal z ujetim Silenom, mu je Bakh izpolnil nespametno željo, da se spremeni v zlato vse, česar bi se dotaknil. Ker pa sta postajala zlato tudi jed in pijača, je Midas prosil Bakha, naj mu odvzame zaprošeni dar. Bakh mu je velel kopati se v reki Paktol; to kopanje ga je rešilo, reko pa je napolnilo z zlatom. Ko sta se Apolon in Pan (citre in piščali) spustila v glasbeno tekmovanje, je priznal razsodnik Tmol in z njim vsi drugi prvenstvo Apolonu, le Midas Panu, zato ga je Apolon kaznoval z oslovskimi ušesi: Ci., O., Mart., Val. Max., Aus., Cl., Iust., Hyg. (ki omenja Mida kot najditelja kositra in svinca) idr. Od tod adj. Mīdīnus 3 Míd(as)ov: nunc Arcadicum ac Midinum sapis M. kot osel.

Mīlētus -ī (Μίλητος) Milét

I. m oče Kavna in Biblide (Byblis, legendarni ustanovitelj mesta Mileta: O. —

II. f

1. staro trgovsko mesto v Kariji, sloveče po čebelarstvu, ovčarstvu in volnarstvu, Talesov rojstni kraj: Ter., Ci., L., Mart., Mel., Plin., Ap., Amm. idr. — Od tod adj. Mīlēsius 3 (Μιλήσιος) milétski: Ter., Varr. Fr., Val. Max., Lact. idr., populus Ci., deus (= Apolon, ki je imel v Miletu svetišče in preročišče) Ap., vellera V., Milesium (sc. alcyoneum) Plin., lana Plin., Aug., Col., crimina O. objestni, opolzki spisi (romani), ki so najprej izhajali v Miletu (= miletske zgodbe), Milesio sermone varias fabulas conserere Ap.; subst.
a) Mīlēsius -iī, m Milétčan, Milézijec: Ter., Varr., Thales Pl., Ci.; pogosto pl. Mīlēsiī -ōrum, m Milétčani, Milézijci, preb. Mileta: Ci., L., Mel., Plin.
b) Mīlēsia -ae, f (sc. urbs) = Miletus: Milesiae conditor Ap.
c) Mīlēsiae -ārum, f (sc. fabulae) milétske zgodbe (pripovedke), opolzki romani (gl. zgoraj Mīlēsia crimina): M., Tert., Hier.
d) Mīlētis -idis, acc. -ida, f α) milétska: urbs O. mesto Tomi, kolonija mesta Mileta. β) patron. Milétida = Miletova hči Biblida: O.

2. (Μίλατος) mesto na severovzhodni obali Krete, baje matično mesto karijskega Mileta: Plin.

3. izginulo mesto v Eoliji ob Idi: Plin.

Mileum (Milevum) -ī, n ali Milevī -ōrum, m, tudi Milevis (-is), acc. -im, f Miléj, Milév, Milévi, Miléva, mesto v Numidiji blizu Kirte: Aug. — Od tod adj. Milevetānus 3 miléjski (milévski): Aug.

Milo² -ōnis, m Mílon, priimek Anijevega plemena. Poseb. znan je T. Annius Milo Papinianus Tit Anij Milon Papinijan, sin Gaja Papija Celza in Anije, hčere Gaja Anija Milona, je posinovil svojega vnuka; Sulov zet, l. 57 tr. pl. s Publijem Klodijem, s katerim se je pozneje sprl in ga ubil v pouličnem spopadu l. 52. Bil je obtožen umora, zato je moral oditi v pregnanstvo v Masilijo, čeprav ga je njegov prijatelj Ciceron zagovarjal v znanem govoru Pro Milone. Po vrnitvi (vrnil se je brez Cezarjevega dovoljenja, torej na svojo roko) je začel kot vodja razbojniških tolp v Kampaniji sovražno delovati proti Rimljanom; v enem od tovrstnih spopadov je bil tudi ubit: Ci., C., Varr. ap. Gell., Lucan. — Od tod adj. Milōniānus 3 Milónov, milónski: tempora Balbus ap. Ci., V.; subst. Milōniāna -ae, f (sc. oratio) Ciceronov govor za Milóna: Ci., M.

Mimallonēs -um, f (Μιμαλλόνες, mak. beseda) = bakhántke: Stat. — Od tod adj. Mimalloneus 3 bakhántski: Pers.; subst. Mimallonis -idis, f (Μιμαλλονίς) bakhántka: O.

Mīnaeī (Minnaei) -ōrum, m (Μινναῖοι) Minájci, arabsko pleme ob Rdečem morju: Plin., Prisc. — Od tod adj. Mīnaeus 3 minájski: tus, murra Plin.

Mincius -iī, m Míncij, reka pri Mantovi (zdaj Mincio): L., V., Plin. Od tod Minciadēs -ae, m Mincijád = rojen v bližini Mincija = Vergilij: Maro Iuvenc.

Minerva -ae, f (stlat. Menerva, na etr. napisih menrvā, menerva, menarva, meneruva, v pelignijskem jeziku Minerua (štirizložno), prim. promenervat item, pro monet Fest., dicta, quod bene moneat P. F.) Minêrva, rim. boginja, hči Jupitra, ki jo je imel izmed svojih otrok najraje; rodila se je (tako poznejša mitologija) iz njegove glave. Minerva je poosebitev človeške razumnosti in zato zaščitnica vseh umetnosti in znanosti ter obrti, iznajditeljica tkanja in preje, začetnica volnarstva. Pozneje so jo poistovetili z grško Palado Ateno in jo častili tudi kot boginjo vojne, saj je v vojni odločilen razum in ne le surova sila. Cezar imenuje „Minerva“ celo neko galsko boginjo: de his eandem fere quam reliquae gentes habent opinionem: Apollinem morbos depellere, Minervam operum atque artificiorum initia tradere, Iovem imperium caelestium tenere, Martem bella regere C. Minervin praznik (quinquatrūs) so obhajali vsi rim. umetniki in delavci od 19. do 23. marca; ob teh dnevih so imeli tudi šolarji počitnice: Ci., Varr., V., O., N., Ph. idr. Apel. pomen je še ohranjen v preg. crassā ali pingui Minervā Ci., H., Col. debele, zdrave pameti, z debelo, zdravo pametjo; metaf.: invitā Minervā aliquid dicere, facere ipd. Ci., H. nespretno, brez (poklicne) usposobljenosti, tudi neuspešno; preg.: omnis Minervae homo Petr. ki se spozna na vsako stvar, vsemu kos; preg. sus Minervam (sc. docet) pri Ci. (o neumnežu, ki hoče poučiti pametnega = sl. „jajce več kot puta ve“) sloni na pozabljeni basni; pesn. meton. volnarstvo, obdelovanje volne (preja = tkanje), volnarsko delo, volnena nit: H., O., Pr., Arn., cui tolerare colo vitam tenuique Minerva impositum V.; Arx Minervae, gl. Minervium; Minervae prōmuntorium (prōmunturium) Minervin rt(ič) v Kampaniji jugovzhodno od Surenta (zdaj Punta della Campanella), bivališče Siren: L., O., Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Minervālis -e Minérve (tj. učenosti in razumnosti) se tičoč, Minérvin, minérv(ij)ski: artes Tert., Min. munus Hier. = Minerval; od tod
a) subst. Minerval -ālis, n minervál = minérv(ij)sko darilo, živila in druge stvari, ki so jih učenci prinašali učitelju ob vstopu v šolo, nekaka učnina, šolnina: Varr., Tert.
b) subst. pl. Minervālia -ium, n minerválije, slavnosti Minérvi na čast: Tert.

2. Minervius 3 Minérvin, minérv(ij)ski: cives Arn. = Atenci, nomen Arn.; subst. Minervium -iī, n Minérvij
a) Minervino svetišče: Varr., Arn.
b) mesto in grad s pristaniščem in starim, nekdaj bogatim Minervinim svetiščem v Kalabriji južno od Hidrunta; mesto, ki ga V. imenuje arx Minervae (zdaj Castro s pristaniščem Porto Badisco) so Rimljani naselili l. 125: L., Vell.

minor -ārī -ātus sum (minae)

1. kvišku moleti, kvišku štrleti: hinc atque hinc vastae rupes geminique minantur in caelum scopuli V., saxa minantia caelo Sil., machina minans V.

2. groziti komu, pretiti, žugati komu s čim; zagroziti, zapretiti komu s čim; abs.: ea pronuntiata Campanis atque ita spreta, ut ultro contumelias dicerent minarenturque L., aliud minando, aliud pollicendo inveniebant Ci., iste tum petere ab illis, tum minari Ci., similis minanti O., fallor, an irati mihi sunt in imagine vultus, torvaque nescioquid forma minantis habet? O.; z dat. personae: homini minari acerrime coepit Ci., Lapithis cratere m. V.; z acc. rei: O., V., Tib., Lucan., Suet., arma Brutus et Cassius in Ci. ep. z vojno, alicui malum L. (z batinami), omnibus omnia, alicui crucem Ci.; z ACI, in sicer nav. inf. fut.: Suet., minatur se abiturum esse Ter., fortitudinem animi se debilitaturum minatur Ci., se eversuram esse illam civitatem minabatur Ci., tunc Poppedius in excelsam aedium partem levatum abiecturum inde se, nisi precibus obtemperaret, minatus es Val. Max., sed non amplius profectum, quam ut hostis evaderet seque palam ac professe incendium suum restincturum ruina minaretur Fl., ut invasuros se non solum Illyricum, sed Thracias quoque Italiamque minarentur Vop.; redkeje z inf. pr.: hac minatur sese abire Pl.; s finalnim stavkom: Vulg., minantes, ut Perseo auxilio essent, nisi … L. epit., minor interminorque (preteč svarim), ne quis mi hic obstiterit obviam Pl.; occ. (o neosebnih subj.): Cl., ornus minatur usque V. grozi, da se bo podrl, hoče pasti, sic, quodcumque minabitur Eurus fluctibus Hesperiis H., domus mea deflagrationem urbi minabatur Ci., plaustra populo minantur Iuv., nil color caeli minatur Iuv., fortuna minans Suet., minanti servitio se eripere Sil.

3. širokoustno obljubiti (obljubljati), obetati (= gr. ἀπειλεῖν): multa et pulchra H., qui, magna cum minaris, extricas nihil Ph., atqui vultus erat multa et praeclara minantis, si vacuum tepido cepisset villula tecto H.; nec semper feriet, quodcumque minabitur (sc. se ferire) arcus H. — Od tod adv. pt. pr. minanter preteč(e), grozeč(e): agere O.