-
argūtiola -ae, f (demin. argūtia) drobnjakarstvo, malenkostno tenkočutje: Gell.
-
argūtō -āre (intens. glag. arguere) tenkoumno blebetati, kvasiti komu kaj: illa mihi argutat ignes Pr. mi kvasi iskrene besede ljubezni, quid iste argutat molestus? Petr. Pogosteje kot dep. argūtor -ārī -ātus sum
1. razločno (slišno) glasiti se: arg. pedibus Tit. ap. Non. topotati, gor in dol skakati (o valjavcu).
2. blebetati, kvasiti komu kaj; abs.: superare omnes argutando praeficas Pl., pergin' argutarier (=argutari)? Nov. ap. Non., Pl., totum diem argutatur quasi cicada Nov. ap. Non.; z acc.: arg. mendacia Luc. ap. Non.
-
argūtulus 3 (demin. argūtus)
1. precej dovtipen: famula Ap.
2. precej ostroumen, natančneje izsledujoč: libri Ci. ep.
-
argūtus 3, adv. -ē, gl. arguō.
-
Argynnus -ī, m (Ἄργυννος) Argin, beotski deček, ki ga je ljubil Agamemnon in je utonil v Kefisu: Pr.
-
argyranchē -ēs, f (gr.ἀργυράγχη) po subst.συναγψη (vratno vnetje) denarna stiska, sila za denar (sarkastično): Gell.
-
argyraspidēs -um, acc. -as, m (gr.ἀργυ-ράσπιδες) „srebroščitniki“, mak. izbrana četa s srebrnimi ščiti: Cu., Iust., regia cohors (= kraljeva telesna straža) erat: argyraspides a genere armorum appellabantur L. — Soobl. argyroaspidēs -um, acc. -as, m podobna četa ces. Aleksandra Severa: Lamp.
-
Argyripa, gl. Arpī.
-
argyrītis -tidis, acc. -tim, f (gr.ἀργυρῖτις) svetlo beli srebrni glaj: Plin.
-
argyroaspidēs, gl. argyraspidēs.
-
argyrodamās -antis, m (gr.ἀργυροδάμας) argirodamant, demantu podoben srebrnast kamen: Plin.
-
argyros -ī, f bot. = mercuriālis: Ap. h.
-
Argyrotoxus -ī, m (gr.ἀργυρότοξος) s srebrnim lokom, Srebrnoloki, Apolonov vzdevek: Macr.
-
Aria2 -ae, f (Ἀρία) Arija, otok v Črnem morju: Mel., Plin.
-
Arī̆a1 -ae, f (Ἀρία ali Ἀρεία) Arija, Areja, najpomembnejša med vzhodnimi pokrajinami perz. kraljestva: Mel., Amm.; čez njo teče reka Arī̆us -ī̆ī, m (Ἄριος, Ἄρειος) Arij, Arej ali Arī̆ās -ae, m Arija: Plin., Amm. — Od tod Arī̆i -ōrum, m (Ἄριοι, Ἄρειοι) Arijci, Arejci, preb. arijske pokrajine: Cu., Plin.
-
Ariadnē -ēs, f in (v lat. obl.) Ariadna -ae, f (Ἀριάδνη) Ariadna, hči kralja Minoja in Pazifaje, pomagala je Tezeju iz labirinta, toda ta jo je zapustil na otoku Naksu, kjer jo je Bakh vzel za ljubico; njena krona postane ozvezdje: O., Hyg., Pr., Mel. Od tod adj. Ariadnaeus 3 Ariadnin: sidus O., tempora Cat.
-
Ariānē -ēs, f: Mel. in (v lat. obl.) Ariāna -ae, f: Plin., Amm. Ariana (zdaj Iran), skupno ime vzhodnih pokrajin perz. kraljestva. Od tod adj. Ariānus 3 arianski: regio Plin.; subst. Ariānī -ōrum, m Arianci, preb. Ariane: Plin.; in Arianis gigni Plin. v Ariancih = pri arianski deželi; Ariānis -idis, acc.-ida, f (sc. herba) arianida, samorasla zel v Ariani: Plin.
-
Ariānus 3, gl. Ariānē; Arīānus 3, gl. Arīus2.
-
Ariarāthēs -is, acc. -em in-ēn, m (Ἀρια-ράϑης) Ariarat, ime šestih kapadoških kraljev,
1. Ar. II., sodobnik Aleksandra Vel.; l.322 ga je porazil in usmrtil Perdika: Iust.
2. Ar. V., kralj od l.220 do 163, s svojim tastom, sirskim kraljem Antiohom III., se je bojeval zoper Rimljane, pozneje pa kot rim. zaveznik zoper mak. kralja Perzeja: L.
3. Ar. VI., sin prejšnjega, bežal je pred svojim polbratom Holofernom v Rim, potem pa je senat razdelil Kapadokijo med oba; umrl je l.130: L., Iust.
4. neki drug Ar., sin kapadoškega kralja Ariobarzana II., brat Ariobarzana III., l. 45 je odšel v Rim k Cezarju, da bi od njega dobil kako deželo; pozneje je kraljeval v Kapadokiji, vendar ga je Mark Antonij izgnal: Ci. ep., Auct. b. Alx.
-
Arī̆ās, gl. Arī̆a2.