Franja

Anactorium -iī, n (Ἀνακτόριον) Anaktorij, akarnansko predgorje z istoimenskim mestom ob vhodu v Ambrakijski zaliv: Pl. Od tod adj. Anactorius 3 anaktorijski: Plin., Sil.

anadēma -atis, n (gr. ἀνάδημα) vpletnik, ženski ovratni okrasni trak: Lucr., Paul. (Dig.)

anadendromalachē -ēs, f (gr. ἀναδενδρομαλάχη) slez: Ap. h.

anadesmus -ī, m (gr. ἀναδεσμός) vez(ilo): Th. Prisc.

anadiplōsis, acc. -im, f (gr. ἀναδίπλωσις) anadiploza = ponovitev iste besede na začetku naslednjega stavka, govorna podoba: Char., Don., M., Sid.

anadyomenē -ēs, f (gr. ἀναδυομένη) dvigajoča se, vzhajajoča, naziv Venere, ki se dviga iz morja, sloveča Apelova podoba: Plin.

Anaētica, Anaēticus, gl. Anaītis.

anagallis, acc. -ida, f (iz gr. ἀναγαλλίς) bot. kuroslep, kurja češnjica: Plin., Marc., Cael.

anaglyphārius -iī, m (iz gr. ἀνάγλυφος) vrezovalec, izdelovalec reliefnih rezbarij; pren.: anaglypharii usurarum Ambr.

anaglyphus 3 (gr. ἀνάγλυφος) vrezan, reliefen, cizeliran: portae Hier.; subst. anaglypha -ōrum, n vrezki, reliefi, reliefne rezbarije: Vulg., Isid.

anaglypticus 3 (gr. ἀναγλυπτικός) vrezan, cizeliran: Sid.

anaglyptus 3 (gr. ἀνάγλυπτος) vrezan, cizeliran; subst. anaglypta -ōrum, n = anaglypha -ōrum: Plin., Mart.

Anāgnia -ae, f Anagnija, prastaro herniško glav. mesto v Laciju vzhodno od Rima (Anagni): V., L. Od tod adj. Anāgnīnus 3 anagnijski, iz Anagnije: municipes Ci., compitum L. (ker sta se tam stekali via Lavicana in Praenestina); subst.
a) Anāgnīnī -ōrum, m Anagnijci, preb. Anagnije: Ci., L., Plin.; v sg. Anāgnīnus -ī, m Anagnijec: Ci.
b) Anāgnīnum -ī, n (sc. praedium) vaško posestvo (Ciceronovo) pri Anagniji: Ci. ep.

Anagnōrizomenē -ēs, f (gr. ἀναγνωριζο-μένη) „Zopet spoznana“, igra pastirskega pesnika Juvencija: Fest.

anagnōstēs -ae, m (gr. ἀναγνώστης) predbralec, bralec (= izobražen suženj, ki bere svojemu gospodu, čisto lat. lēctor): Ci. ep., N., Gell.

anagnōsticum -ī, n (gr. ἀναγνωστικόν) berilo, ki se komu bere: Eccl.

anagōgē -ēs, f (gr. ἀναγωγή)

1. vzdig krvi, ki odteče skozi usta, izliv krvi, krvni udor: Cael.

2. pren. „vzdig smisla“ = globlji smisel, ki ga z razlago tako rekoč (kakor kak zaklad) vzdignemo, t. j. dobimo iz kakega besedila: Hier.

anagōgicus 3 (anagōgē) pren. = „iz globine vzdignjen“, razglobljen: sensus Hier.

anagȳros -ī, f (gr. ἀνάγυρος) smrdljivec, smrdljivo drevo: Plin.

Anaītis -tidis, f (Ἀναῖτις) Anaitida, azijska boginja z razkošnim bogočastjem, ki so jo starodavniki istovetili zdaj z Venero Uranijo, zdaj z Diano: Plin. Od tod adj. Anaīticus 3 anaitski: lacus Plin. (nekateri pišejo Anaēticus); subst. Anaītica -ae, f (sc. regio) Anaitika, Anaitska pokrajina v Veliki Armeniji, menda = Acilisēnē (Ἀκιλισήνη): Plin. (nekateri pišejo Anaētica).