Franja

Magius 3 Mágij(ev), rodovno ime osk. izvora. Znani so:

1. Magius Magij, praefectus fabrum v Galiji 112—111: Ci.

2. Magius Magij, viator okoli l. 80, Vergilijev ded: Don.

3. Cn. Magius Gnej Magij iz Larina v Samniju: Ci.

4. Decius Magius Decij Magij, vodja rimske stranke v Kapui l. 216: L., Vell., Sil.

5. Lucius Magius Lucij Magij je v vojni z Mitridatom prestopil na njegovo stran, zato ga je senat razglasil za državnega sovražnika: Ci.

6. Minatius Magius Minacij Magij, zvest zaveznik Rimljanov v vojni z zavezniki: Vell.

7. Num. Magius Numerij Magij iz Kremone, Pompejev praefectus fabrum: C., Ci.

8. P. Magius Publij Magij, in dicendo paulo copiosior kot njegov prijatelj Vergilij: Ci.

9. Cn. Magius Atellanus Gnej Magij Atelan, meddix tuticus v Kapui l. 214: L.

10. P. Magius Cilo Publij Magij Cilon, prijatelj Marka Klavdija Marcela, s katerim se je skupaj boril proti Cezarju; Marcel je Cilona ob vračanju v Rim ubil v Pireju v zasebnem sporu, takoj zatem pa je naredil samomor: Ci., Val. Max.

11. Magius Caecilianus Magij Cecilijan, pretor: T.

12. Magius Celer Velleianus, brat Veleja Paterkula, Tiberijev legat v vojni v Dalmaciji: Vell.

13. Marcus Magius Maximus Mark Magij Maksim, procurator Hispaniae: Plin.

māgnus 3 (prim. skr. mah- velik, mahas- velikost, gr. μέγας, got. mikils = stvnem. mihhil velik), komp. māior -ius (iz *mag-i̯or, *mag-i̯os, prim. gr. μείζων iz *μεγi̯ων), adv. magis [gl. magis], superl. māximus, stlat. māxumus 3 (iz *mag-simo-s) velik, in sicer

I.

1. prostorsko velik, visok, prostran, obsežen, obširen, razsežen: insula, aedificium, agri Ci., magna et pulchra domus Ci., mare S., maximum flumen Cu., navis magna (naspr. parva) H., oppidum maximum C., litterae (črke) maximae Ci., epistula maxima (naspr. minuscula) Ci., quercus Enn. ali mons Cat. visok, acervus Ci., V., magni membrorum artūs, magna ossa V., nequam et magnus homo Luc. fr. dolgin, qui scribis Priami proelia, magnus homo es Mart. (dvoumno!), magnus corpore, maximi corporis homo N. (zelo) visoke postave (rasti), (zelo) visokorasel, maior videri V. videti večja, bolj vznesena, magnum me faciam Pl. velikega se hočem narediti, zrasti hočem, capillus et barba magna Varr. dolga, prim.: maximā barbā et capillo Ci.; maximi aestus maritimi C., od tod o vodovju velik, narasel: aquae magnae bis eo anno fuerunt L. povodnji, poplave, mare S., Lucr. (= gr. μεγάλη ϑάλαττα) napeta, narasla voda (za razliko od zgoraj navedenega mare magnum S. = veliko morje), magnus fluens Nilus V., prim.: prout ille (sc. Nilus) magnus influxit aut parcior Sen. ph.; subst.: reficere in melius et in maius Plin. iun. popraviti (= polepšati) in povečati, incensae urbis in maius restitutio Iust. ponovna izgradnja in povečanje.

2. occ.
a) v komp. in superl. (za zaznamovanje starosti: večji, največji po starosti) starejši, najstarejši: frater maior Ter., ex duobus filiis maior C., Sulpicio maior (sc. filia), minor Licinio Stoloni (sc. nupta) erat L., ut nubere vellet maior iuniori Ap., maior Neronum H., sororum maxima O., maior herus (naspr. minor herus) Pl. stari gospod, hišni gospodar, Gelo maximus stirpis L., maior patri Cu. (o Kartagini) starejša, prejšnja domovina (= materinsko mesto), večinoma v zvezi z abl. natu ali aetate (ki se ne slovenita) ali z annis (annorum) Varr., Suet., natu maior frater Ci., maximus natu e filiis L., una e multis, maxima natu, Pyrgo V.; pesn.: maior, maximus aevo O., virgo minor quam annos sex, maior quam annos decem nata Gell., annos natus maior quadraginta Ci. star več kot 40 let, maior sexaginta annis decessit N., non maior quinquaginta annis L., obsides non minores octonūm denūm annorum, neu maiores quinūm quadragenūm L., annos nata est sedecim, non maior Ter. ne več; od tod je adj. magnus po enalagi prenesen na abl. natu: cum esset magno natu N. v visoki starosti = zelo star, prileten, magno natu principes L., filius maximo natu N. najstarejši.
b) v komp. starejši (po dobi, v kateri je živel): Cyrus maior Lact., quaerere, uter maior aetate fuerit, Homerus an Hesiodus Sen. ph. Subst. māiōrēs -um, m (sc. natu): Ci. idr. ali samo māiōrēs: H. starejši ljudje, stari, pa tudi odrasli (naspr. pueri): Varr., še pogosteje predniki, pradedi: Varr., N. idr., Philippus vir patre, avo, maioribus suis dignissimus Ci., redkeje = starešine, senat(orji): L.; kot jur. t.t. maior polnoleten, doleten, dorasel, doraščen (naspr. minor): Icti.; pri izrazih sorodnosti pomeni magnus četrto, maior peto in maximus šesto koleno (prim. amita, avunculus idr.): Icti.

3. velik po številu, mnoštvu, množini, teži, (mnogo)številen, mnog, obilen, znaten: classis, manus, copiae N., populus V., Plin. iun., maximae bellicosissimaeque gentes N. najštevilnejši in v vojni zelo izurjeni narodi, maior pars C. večina, maxima pars hominum H., magnā ali maximā parte Ci., S., L. večinoma, magnam ali maximam partem C., Ci. ponajveč, večinoma, povečini, zvečine, večidel, magno cum comitatu C., magnus (maximus) frumenti numerus C., quam maximus numerus C., magnas pecunias in provinciā collocatas habere Ci., maiore pecuniā opus erat L., maxima pecunia N., maximum pondus auri, magnum numerum frumenti, vim mellis maximam exportasse Ci., pretium maius Ci., Ph. višja cena, homo maximi pretii Ter. vreden veliko denarja = zelo uporaben; tudi velik po svoji vrednosti, vreden, drag(ocen), znamenit: magna munera et maiora promissas S., quaestus magnus et evidens (naspr. quaestus minimus et sordidus) Auct. b. Alx., cultus maior censu H., cultus maximi Fl., od tod pri splošni napovedi cene gen. n. magni (pluris, plurimi, zelo redko maioris, maximi) in abl. n. magno v zvezah kakor magni aestimare Ci., pogosteje magno aestimare Ci. idr. zelo ceniti, čislati = magni ducere, putare Ci. idr.; magni aestimare Fl. pa pomeni tudi = za tehtno imeti (šteti) = magni existimare N. = magni (maximi) facere Kom., Ci. idr., magni esse N. imeti veliko vrednost, tehtnost, biti zelo pomembno, toda: magni esse apud aliquem Ci. veliko veljati; podobno magni interest Ci. in magni refert Lucr. veliko, mnogo, magno emere, conducere, vendere Ci. drago, magno constare Plin. iun. veliko (mnogo) stati, veliko veljati, visoko ceno imeti, drag biti, magno (sc. constat) hospitium miserabile Iuv.; metaf.: magno illi stetit victoria L. ga je stala mnogo krvi, multo maioris alapae mecum veneunt Ph.

4. velik po svoji notranji sili, silen, močan, hud: imber C., Ci., incendium Ci., vis solis Lucr., ventus ali flatus (ventorum) Plin.; poseb. o zvokih: stridor, murmur V., maior sonus Cu., magno fletu C. na glas (glasno) jokajoč, magnā (naspr. parvā) voce Ci. glasno, fit maximus clamor omnium Ci.; pesn. n. sg. adv.: magnum clamare Pl. glasno klicati, tako tudi: magnum sonare Mel. ali magna sonare Acc. fr., exclamare maius Ci., maximum exclamare Pl.

5. časovno velik = dolg, znaten: menses V., anni Lucr., magnum sol circum volvitur annum V., triginta magnos volvendis mensibus orbīs (sc. annorum) explebit V., magno tempore Petr., Iust. v dolgem času, magno post tempore Iust. po dolgem času; occ.: magnus annus, quo eadem positio caeli siderumque rursum existet Ci. veliko leto, svetovno leto (tj. doba 12.954 let). —

II. metaf.

1. velik = znaten, pomemben, príličen, precejšen, znamenit, imeniten, tehten, važen: mercatura Ci. velika, razsežna (naspr. mercatura tenuis), magna et ampla negotia Ci., magni ali maximi ludi Ci. velike igre (v Rimu so jih obhajali vsako leto 7. septembra), magnae parvaeque res Enn. dejanja, dela, magnae res T. pomembne stvari, pomembne zadeve, magnas res gerere N. velike (pomembne) uspehe doseči (dosegati), maiores res appetere N. težiti, stremeti za višjim(i stvarmi), maximae res Ci. glavne, zelo pomembne, velevažne stvari (zadeve), causa Ci., magnae et graves causae Plin. iun., m. iudicium Ci., m. testimonium Ci. znamenito, mogočno, častno, m. casus C. posebno, srečno naključje, tako tudi: magnae fuit fortunae C., toda: saepe parvis momentis magni casus intercedunt C. znamenite spremembe sreče, res magnum habet casum Plancus in Ci. ep. nemajhna nevarnost, quod maius est (kot vrinjeni stavek) Ci. kar je še več, kar ima še večji pomen, tako tudi: quod maximum est Fl.; pogosto s stranskim pomenom: težavno, težeče, nevarno, pri čemer je še poseb. razvidna teža, težavnost: magnum onus, magnus labor Ci., magnum opus et arduum Ci., prim.: id magnum et arduum est Ci., quod eo maius est illi Ci. težje, bellum magnum et difficile Ci. ali bellum magnum et atrox S., vectigalia m. Ci., rei publicae magnum aliquod tempus Ci. ali maximum rei publicae tempus Ci. (zelo) nevaren (odločilen) čas ali položaj, lahko tudi pl. maxima rei publicae tempora (gr. μέγιστοι καιροί) Ci.; magnum est z inf. velika, težka naloga je, težko je, ni lahko: Ap., eicere nos magnum fuit, excludere facile est Ci. ep., magnum est efficere, ut quis intellegat, quid sit illum verum Ci.; s sup.: haud magna memoratu res est L.; subst.: magna dii curant, parva neglegunt Ci., maiora concupiscere N. po višjem, za višjim, maiora moliri in urbe Suet., illa maxima et amplissima Ci.; pesn. (o letu in letnih časih glede na letino) zelo rodoviten: annus Lucan., Stat., maior autumnus Mart.

2. velik glede na moč, veljavo, zasluge idr., visok, vzvišen, ugleden, veljaven, vpliven, imeniten, velmožen, mogočen, bogat: propter summam nobilitatem et singularem potentiam magnus erat Ci., homo summae potentiae et magnae cognationis C. z imenitnim sorodstvom, potentior et maior N. z več moči in ugleda, magni pueri magnis e centurionibus orti (iron.) H., magnus pater, eques, adiutor H., tellure marique magnus H., sacerdos V. častitljivi, praetor maximus (v najstarejših časih = dictator) L., magna manus Iovis H., magnus Iuppiter H., Iuppiter optimus maximus Ci. najmogočnejši, najvišji, Mater magna (= Cybele) Ci., magni di V. (o samotraških bogovih zaščitnikih), Pompeius Magnus Ci. idr. ali Alexander Magnus N. idr. Veliki (kot častni priimek), magnus in hoc bello Themistocles fuit neque minor in pace N. Temistoklov ugled je bil velik, magni reges N. odlični, veliki, nemo vir magnus (velik mož) sine adflatu divino fuit Ci., nec pietate nec bello maior V., magnus et clarus, clarus et magnus Ci. idr., civitas magna atque opulenta S., oppidum magnum atque valens S., maximam hanc rem (državo) fecerunt L.; subst. m.: nulla aut magno aut parvo fuga leti H., cum magnis vixisse H., maiorum fames H., adversus minores humanitas, adversus maiores reverentia Sen. ph., maximi imique Sen. ph. najvišji in najnižji; occ. prevelik: Alexander orbi (sc. terrarum) magnus est, Alexandro orbis angustus (pretesen) est Sen. rh.; v slabem pomenu velik v premetenosti, premeten, prekanjen, zvit: nebulo Ter., fur Ci.

3. velik v svojem mišljenju, glede na duh, srce, velikodušen, veledušen, širokosrčen, velikosrčen, blagosrčen: fuit et animo magno et corpore N., animo magno fortique sis Ci. (prim.: magno pectore praesentit curas V., mens maior humanā Sil.), animo magnus, maior imperio Plin., quo quis maior, magis est placabilis irae O.; v slabem pomenu bahav, prevzeten, veličàv (velíčav), ošaben: ita magni atque humiles sumus Ter.; (glede na govorjenje) poveličujoč, ponašajoč se, vznesen, bahav: lingua (= gr. μεγάλη γλῶσσα) H., magna verba (= gr. μεγάλοι λόγοι) V., Sen. ph., maxima verba Pr., dixerat ille aliquid magnum V. nekaj drznega, magna loqui (= gr. μέγα εἰπεῖν, μέγα μυϑεῖσϑαι, μεγάλα λέγειν) O., Tib. širokoustiti (se), hvali(sa)ti se.

4. velik po svoji notranji sili, silen, hud (poseb. o afektih, strasteh, čustvih): amor, furor, ira V., dolor C., voluptas Ter., gaudium S., cura, spes, offensio N., periculum C., maximum periculum Ci., labor H., morbus Cels., morbus maior Cels. (o božjasti), adulteria, inimicitiae T. presenetljiva, pozornost vzbujajoča, maior alacritas studiumque pugnandi maius C., ingenium Ci., indoles H., Stat., maius malum est hoc Sen. ph.; occ. (o besedah, izražanju) krepek, pretiran: verba magna, quae rei augendae causā conquirantur L., magnis sermonibus res secundas celebrare L., magnae minae Ci., magna illa consulum imperia S. stroga; poseb. in maius celebrare S. ali extollere T. preveč, fama in maius vero ferri solet L. se povečuje, gre čez mero (meje) resnice, in maius credi T. se šteje za huje (slabše), tako tudi in maius componere S., L., H. ali audere Iust. pretira(va)ti, in maius nuntiari T. pretira(va)ti, pretirano sporočati; toda: vim temperatam di provehunt in maius H. pospešujejo, naklanjajo uspeh.

malleolus -ī, m (demin. k malleus)

1. kladivce: Cels.; od tod

2. metaf. (zaradi podobnosti)
a) sadika, rozga: Plin., Col., malleoli, plantae sarmenta Ci.
b) zažigalna puščica: L., Auct. b. Alx., Vitr., Veg., Amm., malleoli et faces Ci.
c) gumb(ek) zgoraj na sandalah (za privezovanje jermenov): malleoli ossei vel aerei Isid.

malleus -ī, m

1. kladivo, tolkač, tolkalo, kij, bat, bet, poseb. za pobijanje darilnih živinčet: Pl., L., Suet., Amm., stupparius Plin. tolkalo, „tolč“ (za lan), tempora discussit malleus ictu O.; preg.: malleus sapientior manubrio Pl. (o človeku, ki se ima za pametnejšega od drugih), esse inter malleum et incudem Hier.

2. metaf. smrkelj, smrkavost (živinska bolezen): Veg.

mallon -ī, n bot. málon, beot. ime za rastl., imenovano nymphaea: Plin.

malluvium -iī, n (manus in lavāre) umivalnik, umivalna skleda (za umivanje rok): Fest.

mālō, mālle, māluī (iz ixpt. magis volo > *magsvolo > mavolo (še ohranjene obl. v starejši lat.))

1. raje hoteti, raje z inf. odvisnega glag., prej si izbrati, raje imeti, dajati prednost čemu; abs.: mavis Ci.; z obj. v acc.: O., H., Q., Suet., Lact., qui hoc maluerim Ci., bonos malet Caelius in Ci. ep. bo raje imel za prijatelje, m. leges, ambigua T., quod mallem (kot vrinjeni stavek) O. kar bi rajši videl, kar bi mi bilo ljubše, s quam: Lact., acerbissimum diem malim quam Cinnae dominatum Ci.; drugi člen v abl. comparationis (nam. quam in acc.): H., Ap., armis incruentas condiciones malle T.; pri istem subj. z inf. ali NCI: C., L., H. idr., servire quam pugnare mavult Ci., (sc. Cato) esse quam videri bonus malebat S.; pri spremenjenem subj. z ACI: ut mori mallet quam de his rebus Sullam doceri Ci.; pri istem subj. rabi ACI za poudarek: qui se metui quam amari malunt N., malo me vinci quam vincere Ci., qui se bene mori, quam turpiter vivere maluit L.; redko s finalnim stavkom: Sen. rh., malo non roges Ci., hos mallem secum milites eduxisset Ci., mallem dedisses Cat., mortuom me quam ut id patiar mavelim (= malim) Pl.; včasih pleonast.: Uticae potius quam Romae esse maluisset Ci., potius patriae opes augeri quam regis maluit N., si manere hic sese malint potius quam alio nubere Pl., magis (= potius) malle Ci., Ulp. (Dig.).

2. occ. raje (rajši, bolj) privoščiti komu kaj, bolj naklonjen biti komu: illi omnia malo quam mihi Ci., in hac re malo universae Asiae Ci.

Opomba: Stlat. (ne popolnoma skrč. obl.): māvolō Pl., Ter., māvolunt Naev. fr. ap. Fest., māvelim, -is, -it, -int (= mālim, is itd.) Pl., māvellem (= māllem) Pl., māvolet (= mālet) Pl., māvoluit (= māluit) Petr.; nenavaden fut. I malebit Iul. Val.; pt. pr. mālēns Tert., malentes Hier.

Māmercus -ī, m (osk. = lat. Mārcus; iz Māmers) Mamêrk

1. v mitologiji sin Marsa in Silvije.

2. vodja roparskih krdel v južni Italiji, pozneje tiran v Katani, premagan od Timoleonta: N., L. epit.

3. rimsko ime, poseb. Emilijevega rodu, npr. Mamercus Aemilius Scaurus Mamerk Emilij Skaver, pesnik za časa Tiberija: T.

4. po Fest. osk. obl. imena Marcus: Mamercus praenomen Oscum est ab eo, quod hi Martem Mamertem appellant.

Māmers -ertis, m (po Varr. in P. F. v sab. in osk. jeziku = Mārs) Mámers (Mamért = Mars). — Od tod adj. Māmertīnus 3 Mamersov (Mamertov = Marsov), mamertinski, mamerški; subst. Māmertīnī -ōrum, m Mamertíni = Mamertovi (= Marsovi) sinovi. Tako so se namreč (menda zaradi svojega junaštva) imenovali odpuščeni oskijski najemniki, ki so se l. 282 polastili sicilskega mesta Mesane ter se v njem dolgo držali z rimsko pomočjo; to pa je bil povod za prvo punsko vojno: Ci., L.; od tod adj. Māmertīnus 3 = mesánski: civitas Ci. = Mesana, amphora Mart.

mamma² -ae, f (indoev. *māmā [redupliciran lahko izgovorljivi zlog *mā oz. *ma, prim. skr. mā, dor. μᾶ; zlog *mā (ma) je tudi osnova za tvorbo indoev. *ma-Hter-]; prim. perz. māmā, mām mati = gr. μᾶ, μαῖα, lat. mamma, gr. μάμμη, μάμμα mama, mati, let. mãma, lit. mamà) mama, v otroškem govoru = mati: Varr. ap. Non., Pl., iratus mammae lallare recusas Pers., mammas atque tatas habeat Afra Mart.

Mammius -(i)ī, m Mámij, s celim imenom L. Mammius Pollio Lucij Mamij Polion; na pobudo Agripine se je l. 49 kot consul designatus v senatu zavzemal za to, da naj Klavdij svojo hčer Oktavijo da za ženo Neronu: T.

man-ceps -cipis (stlat. -cupis), gen. pl. nav. -cipum (toda -cipium Tert.), m (pravzaprav *manu-caps iz manus in capere kdor kaj prime z roko)

1. kot jur. in publicistični t.t. kdor si pri dražbah kaj pridobi s pravilnim in sodno priznanim nakupom
a) kupec, nakupovalec državne lastnine, državnih posestev, poseb. zaplenjenih posestev izobčencev: manceps annonam flagellat Plin., praedae Ci., veneunt; manceps fit Chrysogonus Ci., nullius rei neque praes neque manceps N.
b) združitelj državnih dohodkov, (glavni) zakupnik: mancipes a civitatibus pro frumento pecuniam exigerunt Ci.
c) kdor prevzame za določeno ceno izvršitev javnih del, poseb. gradnje cest, podjetnik: per Italiam itinera fraude mancipum … interrupta T.

2. metaf.
a) sploh zakupnik, najemalec, najemnik: sutrinae Suet., operarum Suet. kdor najema delavce in jih potem z dobičkom zopet prepušča drugim; o najemniku ploskačev za javno predavanje: Plin. iun.
b) (ker so morali podjetniki kot poroštvo za izvršitev prevzetih del zastaviti svoje imetje) porok: Pl.
c) posestnik, lastnik česa: Tert.

mandō¹ -āre -āvī -ātum (manus in dare, torej = v roko dati)

1. izročiti (izročati), preda(ja)ti, poveriti (poverjati), (pre)pustiti ((pre)puščati), da(ja)ti: epistulam Pl., bona fidei alicuius Ter., aliquam (filiam) viro Pl. omožiti, zamož dati, honores ali magistratūs Ci. (držpr. t.t.) podeliti (podeljevati), ceteris imperatoribus imperia mandata esse Ci., m. aliquem aeternis tenebris Ci., corpus humo m. V. zemlji izročiti = pokopati, semen terrae m. Col. sejati, harennae semina m. O., hordea sulcis m. V., se fugae m. C. ali vitam fugae m. Ci. bežati, salutem alicui m. O., aliquem vinculis m. Ci. zapreti, forum siccis H. odkazati, ex animis mentibusque Ci. vtisniti si v srce in glavo, memoriae Ci. zapomniti si, pomniti, na izust (na pamet) se naučiti, pa tudi = potomstvu izročiti (izročati), zapustiti (zapuščati): L., litteris Ci. zapisati, na papir dati, scriptis, historiae, versibus Ci., fruges vetustati Ci. dolgo hraniti, pustiti, da se postarajo, caput clavae Sen. tr. nasloniti na kij, aliquem mālis (sc. māla -ae) Acc. fr., Lucr. pogoltniti, požreti, pestis mandata hostili manu Enn. fr. „pogibel, ki mi jo je izročila sovražna roka“, poguba od sovražne roke (ki jo na nek način hranim).

2. naročiti (naročati), da(ja)ti napotek (napotke), ukaz(ov)ati, vele(va)ti, da(ja)ti vedeti, sporočiti (sporočati): Rhodiaca vasa mandavi (sc. emenda) Ci. sem naročil, excusationem Suet., adoptionem Iust. veleti, da se postavi dedič prestola, alicui parricidium Sen. rh., tibi de nostris rebus nihil sum mandaturus per litteras Ci. ep., arcanum nefas Stygias ad undas Lucan., si quid ad uxores mandarent Fl., res mandata Ci. naročilo, nalog; s finalnim stavkom: Pl., huic mandat, Remus adeat C., mandat Sopatro, ut (sc. signum) demoliatur Ci., Trebonio mandaverat, ne … pateretur C.; poklas. z ACI: Suet., Iust., Eutr.; redko z inf.: Mart., mandavit Tigranen Armeniā exturbare T.; z acc. in gerundivom: Suet., cum principes (sc. Alcibiadem) … interficiendum insidiis mandassent Iust. — Od tod subst. pt. pf. mandātum -ī, n

1. naročilo, nalog, povelje, ukaz, napotilo, napotek: mandato meo Ci., mandata publica Ci., mandata Neronis de nece sua ad procuratores clam missa T., cum litteris mandatisque ad Catilinam missi Ci. s pis(me)nimi in ustnimi naročili (ukazi), mandata edere N., mandata dare alicui ad aliquem Ci., mandata interficiendi Pisonis centurioni dare T., dare alicui mandata, ut … Ci., dabit mandata reverti O., mandata exsequi, efficere Ci. ali facere Cu. ali perficere L. ali peragere Lucan., mandata reffere C. prinesti; v dobesednem (prvotnem) pomenu „vročilo“ = „vročena stvar“ še pri H.: mandata (v roke dani zavitek) frangere.

2. occ.
a) cesarski ukaz: Plin. iun., Traianus in Plin. iun., Front.
b) pogodba, po kateri se kdo zaveže, da bo brezplačno poskrbel za naložen mu posel: iudicium mandati Ci. zaradi neizvršenega naročila, zaradi neizpolnitve pogodbe, tako tudi actio mandati Icti., mandati condemnari Icti. zaradi neizpolnjene pogodbe.

mānēs -ium, m (iz stlat. mānus 3 dober, torej = dobri [duhovi]; prim. māne)

1. duše rajnih (pokojnih), sence umrlih (pokojnikov, rajnikov), mani, ki so jih po božje častili; od tod: dii manes L., Ci., Tab. XII, manibus divis mactatus ali manibus divis inferias mittere Lucr.; sg. manem deum Ap.; abs.: L., H., O. idr., poenis coniuratorum manes expiare Ci.; pl. manes se uporablja tudi za dušo enega pokojnika: H., Sen. rh., Suet., manes Anchisae, coniugis V., m. Verginiae L.

2. meton.
a) bogovi podzemlja, oblast podzemlja, sploh podzem(elj)ski svet, podzemlje: O., Styx atra videt manesque profundi V., haec manīs veniet mihi fama sub imos V., iam te premet nox fabulaeque manes V.
b) podzem(elj)ske, peklenske kazni, peklenske muke, peklensko trpljenje: Stat., Aus., quisque suos patimur manes H.
c) (redko) mrtvec, umrli, mrlič, zemeljski ostanki, truplo: Plin., sepulcra diruta, omnium nudatos manes, nullius ossa terrā tegi L., id cinerem aut manīs credis curare sepultos? V., accipiet manes parvula testa meos Pr., inhumatos condere manes Lucan.

manica -ae, f (subst. adj. iz manus, pravzaprav ročna reč, stvar za roko) večinoma v pl.

1. (sc. vestis) dolg rokav na tuniki, ki je segal čez roko in tako nadomeščal naše rokavice, gr. χειρίς; nosile so ga le ženske in mehkužniki v Rimu ter kmetje pozimi: Varr., Ci., T., Iuv., Plin. iun., Isid., Non. idr., tunicae manicas habent V.

2. (sc. catena) ročna spona (starejše vklepnica, pota), žabica, v pl. tudi lisice, okovi: V., Ap., Val. Fl., Cod. Th., inicite huic manicas Pl., in manicis et compedibus te tenebo H.; pren.: sic laqueis, manicis, pedicis mens irretita est Luc. ap. Non.; metaf. pritegovalni kavelj, kljuka pritezača, kopíka, ladijski kavelj (sicer imenovan harpago ali manus ferrea): ast alias manicaeque ligant teretesque catenae Lucan. — Poznolat. pisano manicha: Hier.

Mānīlius 3 Manílij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. M'. Manilius Manij Manilij, prijatelj Lelija in Scipiona mlajšega, pretor v Hispaniji (Hispania ulterior), kjer je bil poražen v boju z Luzitanci, konz. l. 149 in vrhovni poveljnik v vojni zoper Kartagino, ki jo je oblegal brez večjega uspeha. Kot izvrsten strokovnjak za pravo je sestavil leges venalium vendendorum, ki se po njem imenujejo Mānīliānae Manilijevi kupni obrazci (napotki, česa se je po zakonu treba držati pri kupnih pogodbah): Ci.

2. C. Manilius Gaj Manilij je kot tr. pl. l. 66 sprožil zakon (lex Mānīlia Manilijev zakon), s katerim je Pompej dobil vrhovno poveljstvo v vojni zoper Mitridata: Ci.

3. Manilij, zvezdoslovec za časa Avgusta; napisal je poučno pesnitev Astronomicōn libri: V.

maniolae -ārum, f (demin. k Mānia) maníole, hudobni duhovi (kot strašilo za otroke), bavbavi, strahomožki: Stilo ap. Fest.

Mānlius 3 Mánlij(ev), ime patricijskega in plebejskega rim. rodu. Poseb. znani so:

1. M. Manlius Capitolīnus Mark Manlij Kapitolin, konz. l. 392, je premagal Ekve in l. 390 rešil Kapitolij Galcev. Čeprav je bil patricij, je ščitil plebejce; zato so ga osumili, da stremi za kraljevsko oblastjo, ga obtožili in po obsodbi l. 384 pahnili s Tarpejske pečine, njegovo hišo na Kapitoliju (od tod rodbinski priimek Capitolinus) pa porušili: L., Ci.

2. L. Manlius Capitolinus Lucij Manlij Kapitolin, diktator l. 363: L., Val. Max.

3. T. Manlius Capitolinus Tit Manlij Kapitolin, sin prejšnjega s priimkom Torquatus Torkvat = „Okrašen z ovratno verižico“ (torques), ki jo je baje snel v boju premaganemu Galcu. Bil je izvrsten vojskovodja, mož odločnega, a osornega in zelo strogega značaja; v časa svojega zadnjega konzulata l. 340 je dal zaradi vojaške nepokorščine usmrtiti lastnega sina: Ci., L., S. Oče in sin sta si s svojo kruto strogostjo pridobila priimek Imperiosūs „Oblastni, Zapovedljivi“. — Adj.

1. Mānlius 3 Mánlijev: gens Ci. Od tod Mānliānus 3 Mánlijev, mánlijski: turba, seditio L., māla Plin., Manliana (= T. Manlii Capitolini) imperia L. Manlijevi ukazi, pozneje preg. = kruti, avtoritarni ukazi; subst. Mānliānum -ī, n Manliánum, Mánlijevo, Ciceronovo podeželsko posestvo: Ci.; Mānliāna -ōrum, n mánlijske odločitve = oblastni (strogi, kruti, avtoritarni) ukazi: Manliana vestra Ci. (prim.: Manliana imperia).

2. Mānliānus saltus Mánlijski gozd, kraj v Hispaniji, kjer so l. 180 Keltiberi postavili zasedo prokonzulu Kvintu Fulviju Flaku (Q. Fulvius Flaccus): L.

mantēle (poznejša (s pripono -īlis tvorjena) obl. mantīle) -is, n (iz *man-tergsle, manus in tergēre) brisača, otirálka, otiráča, kosmat, včasih tudi gladko strižen platnen prt, ki so ga včasih uporabljali tudi za prtiček (servieto); dajal ga je gostitelj, pravo servieto (mappa) pa je moral vsak gost prinesti s seboj: V., O., Plin., Mart.; v cesarski dobi prt: mantelia nunc pro operiendis mensis sunt; quae, ut nomen ipsum indicat, olim tergendis manibus praebebantur Isid. — Soobl. mantēlium (mantīlium) -iī, n: Varr., Porph.

manubia -ae, f (manus in habēre) kot avgurski t.t. strela in grom, blisk in tresk (gromotresk): prima (secunda, tertia) manubia Sen. ph., Fest., manubiae fulminis, Minervales Serv., tres manubiae Sen. ph. trojni treski, tri vrste treska, fatales manubiae Amm. — Pogosteje pl. tant. manubiae (manibiae) -ārum, f

1. od sovražnika predan ali mu vzet vojni plen vojakov: Naev. ap. Non., Fl., optimā fide partiti manubias sumus Petr.; (skupni) izkupiček (iztržek) od prodanega plena: qui ex manubiis portionem praedae peterent Iust.; vojskovodjev delež plena (denar, ki ga je vojskovodja nav. porabil za gradnjo ali olepšavo kakega javnega poslopja idr. ali za izdelavo kakega umetniškega dela: Ca. ap. Fr., T., Plin., Fl., Suet., fecit idem (sc. Tullus Hostilius) et saepsit de manubiis comitium et curiam Ci., his ex manubiis Athenarum arx ornata est N., Iovem ornarat e manubiis Carthaginiensium Gelo Ci., aedem Fortis Fortunae de manubiis faciendam locavit L., porticum Quintus Catulus de manubiis Cimbricis fecit Ci., de manubiis duos fornices fecit L.

2. metaf. rop, plen, dobiček (poseb. nezakoniti), delež, žeparstvo: has manubias Roscio concedere Ci., qui manubias sibi tantas ex L. Metelli manubiis fecerit Ci., praedae et manubiae, manubiae et rapinae Suet.