Franja

pater -tris, m (indoev. *pətēr, gl. lat. papa; prim. skr. pitár- (nom. pitá-) = gr. πατήρ = got. fadar = stvnem. fater = nem. Vater, osk. patír = pater, umbr. patre = patrī; prim. še lat. patruus = gr. πάτριος = skr. pítr̥vya- stric, stvnem. fetiro, fatirro, fatureo stric; prim. tudi lat. Iuppiter iz *di̯eu pətēr, skr. dyā́uṣpitá, umbr. Iupater)

1. oče: Pl., Ter., L. idr., exheredare pater filium cogitabat Ci.; o živalih: O., Col., Petr. idr., est in equis patrum virtus H.; pren. začetnik, stvarnik: Lucr., Oceanus p. rerum V. (po Talesovem mnenju je voda počelo vseh stvari), cenae H. gostitelj; kot častno ime: pater patriae Ci. idr. oče (= tako rekoč drugi ustanovitelj) domovine.

2. metaf.
a) = krušni oče, očim, rednik, hranitelj: Ter. (Adelph. 452).
b) = tast: T. (Ann. 1, 59).

3. pesn. meton.
a) očetovska ljubezen: Cl., rex patrem vicit O.
b) očetova podobnost (podoba), podobnost z očetom: Cl.

4. pl. patres = roditelji, starši, predniki: coissent, sed vetuere patres O.; fortia facta patrum V., aetas patrum nostrorum Ci., patrum nostrorum memoriā C., Ci.

5. oče kot častni naslov: Kom. idr., PATER subscribitur statuis H., p. Aeneas V., non nosti, quid p. Chrysippus dicat H.; pogosto o bogovih: Naev., Enn., H. idr., Lenaeus p. V. = Bacchus, Gradivus p. V. = Mars, Lemnius p. V. = Vulcanus, Tiberinus p. L. bog Tibere, Tiberin, Iuppiter Ci. idr., Diēs-piter Pl., H., L.; od tod pater familiās (familiae) C., Ci. hišni oče, gospodar, v pl. patres familiās Ci., familiae C., familiarum Suet.; pater senatūs T. (častni naslov cesarjev); patres Ci., L. starešine (senatorji), starešinstvo (senat), „mestni očetje“, v popolni obliki patres conscripti (tudi sg. pater conscriptus in samo conscriptus; gl. cōnscrībō), pri L., T., Ci., Ci. ep. patres tudi = patricii (v naspr. s plebei, plebes), npr.: patrum numerum explevit (je popolnil senat) … id profuit ad iungendos patribus plebis animos L. (2, 1); pater patratus L. „z(a)vezni oče“, „z(a)vezni svečenik“, načelnik fecialov, ki je sklepal z(a)veze (prim. patrō); pater o nekem starcu: V. (Aen. 5, 521 in 533); pater esuritionum Cat. glavar stradačev (o nekem revežu).

Opomba: Pri pesnikih je končnica -ter v cezuri včasih dolga.

patior, patī, passus sum (iz indoev. kor. *pē-, *pə-; prim. gr. πάσχω, πένϑος)

1. (po)trpeti, pretrpe(va)ti, prebi(va)ti, presta(ja)ti, prenesti (prenašati), ne braniti se; o osebah: Pl., Ter., T., Gell. idr., damnum L., omnia saeva S., pati (zadobivati) et inferre (zadajati) vulnera L., pauperiem H., pauperies iubet quidvis facere et pati H., repulsam O., gravissimum supplicium C., dolores Ci., Lucinam V. porodne bolečine trpeti = roditi, rojevati; pogosto ultima, extrema pati Cu., L., V., T. zadnje, skrajno = najhujše pretrpeti, evfem. = smrt storiti, umreti; abs.: patietur, perferet, non succumbet Ci.; redko v dobrem pomenu: bonum Pl. mirno spreje(ma)ti, ne braniti se, quietem Cu. vdati se pokoju = počivati, exiguum pati (malo potrpeti, malo počakati), dum decolorentur Col.; o stvareh: tunc patitur cultūs (acc. pl.) ager O., nec ulla segetum minus dilationem patitur Plin., imbres et ventos fortius pati Col. (o trsu), vetustatem et aetatem p. Col., Sen. ph. držati se (o vinu); occ.: in silvis pati V. ob pičlem živeti, novem saecula patitur cornix O. prebije, preživi, p. muliebria S. ali Venerem O. vda(ja)ti se, preda(ja)ti se, prepustiti (prepuščati) se pohoti, virum Sen. ph. preda(ja)ti se moškemu.

2. trpeti, da se kaj godi, pustiti (puščati), dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati): non passi sunt, qui circa erant V., quantum patibatur pudor Ci., ut diei tempus patitur C., ut tempus locusque patitur L., non feram, non patiar, non sinam Ci. tega ne morem, nočem, ne smem trpeti; pogosto z adv. libenter, facile, facillime p. Ci. rad, prav rad videti, (popolnoma) prav biti komu, moleste p. Ci. idr. ne videti rad, za zlo vzeti (jemati), indigne p. Ci. nejevoljno gledati, komu kaj ne biti po volji, aegre, aegerrime p. L. prav nerad videti, aequo, aequissimo animo p. Ci. (prav, zelo) ravnodušno trpeti (gledati); večinoma z ACI: Ter., Acc. fr., T. (Dial.), Lact., se occidi pasus non est Ci.; redkeje z ut: neque suam neque populi Romani consuetudinem pati, ut socios desereret C., quod si in turpi viro patiendum non esset, ut … Ci.; non pati s quin: nullam patiebatur esse diem, quin in foro diceret Ci. ni zamudil nobenega dne, da ne bi … ; non possum pati s quin ne trpim, ne morem trpeti, ne morem strpeti, da ne bi … : non possum pati, quin tibi caput demulceam Ter., miles non poterat pati, quin se armatum bestiae offerret Auct. b. Afr.; z acc. pt.: nec plura querentem passa Venus V. ni mi pustila več tožiti.

3. pustiti (puščati); z dvojnim acc.: Q., nihil intactum neque quietum pati L., non pati tacitum, quod … L. ne zamolčati (= ne brez graje, negrajano pustiti), da …

4. kot gram. t.t. trpeti = trpen (pasiven) pomen imeti: patiendi modus Q. trpna (pasivna) oblika (naspr. faciendi modus tvorna ali aktivna oblika), habere naturam patiendi Q. imeti trpno naravo (o glag. paciscor). — Od tod adj. pt. pr. patiēns -entis, adv. patienter

1. ki zna prenašati, prenašajoč; z gen.: Col., Q., Plin., Plin. iun., Suet. idr., laborum S., operum V. težko delo, incommodorum Ci., pericli V., manûm V. krotek; metaf.: consilii Cu. dovzeten za, (sc. campus) p. vomeris V. orno, navium patiens (o rekah) L., T. plovna; z inf.: p. vocari H. ki ga je mogoče imenovati.

2. vztrajen, potrpežljiv: Val. Max., Aug. idr., ferre aliquid patienter et fortiter Ci., difficultates patienter ferre C., ut patiens H., meae litterae te patientiorem lenioremque fecerunt Ci. ep., ne offendam patientissimas aures Ci., miserrimus et patientissimus exercitus C.; z ad z acc. gerundivi: genus minime ad morae taedium ferendum patiens L. ki prav nič potrpežljivo ne prenaša.

3. trd, trden, nepopustljiv, neobčutljiv: dens patientis aratri O., patientior saxo Pr.; occ. vzdržen, z majhnim zadovoljen, skromen: Lacedaemon H., nemoris patientem vivere dorso H., exercitui patientissimo luxuriem obiciebant C.

patriarcha in patriarchēs -ae, m (gr. πατριάρχης)

1. praoče, očak, starosta, patriárh: Eccl.

2. patriárh kot cerkveni dostojanstvenik: Vop.

Opomba: Sinkop. gen. pl. patriarchûm: Paul. Nol.

paul(l)ulus 3 (demin. k paul(l)us)

1. majhen, majčken: Ter. idr., pecunia Pl., equi hominesque paululi et graciles S., pro paululā viā magnam mercedem solvere S., sal Pall.

2. subst. n (prava) malenkost, málost (malóst), malôta, majhen delček, kanček, trohica: Ca., Ter. idr., paululum morae Ci., p. frumenti C., nihil aut admodum p. Ci., hoc p. Ci. to malo.

3. paul(l)ulum kot adv. malo, malce, nekoliko: Iust., Gell. idr., p. respirare Ci., furor p. repressus Ci., p. progredi C., locus p. editus C.

Paul(l)us² -ī, m Pável, rim. priimek, poseb. Emilijevega rodu. Najbolj znani so:

1. L. Aemilius Paulus Lucij Emilij Pavel, oče Scipiona Afričana mlajšega, konzul l. 219 in 216, poveljnik v bitki pri Kanah, kjer je tudi padel: L., H.

2. njegov sin L. Aemilius Paulus Macedonicus Lucij Emilij Pavel Makedonski, konz. l. 192 in 168, zmagovalec nad makedonskim kraljem Perzejem pri Pidni l. 168: L., Ci., Vell. Pl., Pauli Ci. možje, kakršen je bil Pavel.

3. Iūlius Paulus Julij Pavel, pravnik za časa cesarja Aleksandra Severa, Papinijanov učenec: Lamp. — Od tod adj. Paul(l)iānus 3 Pávlov: victoria Val. Max. (Lucija Emilija Pavla Makedonskega), actio, responsum Icti. (pravnika Julija Pavla).

4. (kot ime) Paulus Pavel, apostol: Vulg., Eccl.

paupertās -ātis, f (pauper) neimovitost, ubožnost, beda in sicer

1. pičel obstoj, pičla sredstva, pičla eksistenca, pomanjkanje sredstev, pomanjkanje bogastva = stanje, ko človek nima ne več ne manj, kot je nujno potrebno (naspr. divitiae): H., T., Sen. ph., Sil., Val. Max. idr., paupertas vel potius egestas ac mendacitas Ci., in paupertate vivere Ci. ob pičlem, non est paupertas habere nihil Mart.; v pl.: potes animo advertere et horum temporum divitias et illorum paupertates Varr. ap. Non., ex multis paupertatibus divitiae fiunt Sen. ph. pičlih dohodkov; occ. siromačíja = skromno premoženje: Dig.

2. metaf. (= egestas, inopia) revščina, siromašnost, siromaštvo, siróščina, potreba, pomanjkanje, stiska, beda, sila: Ci., L. idr., infelix Iuv., paupertas si malum est, mendicus beatus nemo esse potest Ci., cum propter paupertatem sues puer pasceret Ci.; pren. bornost, revnost, siromašnost: illam partem excusationis qua te scribis orationis paupertate (sic enim appellas) isdem verbis epistulas saepius mittere nec nosco nec probo Ci. ep., quae cur tanto opere aspernemur nihil video, nisi quod iniqui iudices adversus nos sumus ideoque paupertate sermonis laboramus Q., quam in Latinum transferentes litteraturam vocaverunt, fines suos norit, praesertim tantum ab hac appellationis suae paupertate Q.

pavidus 3, adv. -ē (pavēre)

1. od strahu trepetajoč, prestrašen, preplašen, plašen, plahoten, strašljiv, boječ (se), bojazljiv: Acc. fr., Caecil. fr., Ci., Auct. b. Afr., Lucr., V., O., H., L., S., Sen. rh., Cu., Val. Max., Col. idr., timida atque pavida Pl., pavida ex somno mulier L. preplašena, vsa iz sebe, pavidum leporem captat H., p. miles T., p. aves O., matres V., excipiunt plausu pavidos V.; pavide fugere L., castris se pavidus tenebat L., timefactae religiones effugiunt animo pavide L., pavidus semper et anxius Suet., pavide dicere Q.; komp.: quos pavidiores accepimus Plin.; superl.: intra mens pavidissima Sen., talin' pavidissime, dignum me vita putasti? Sil.; z loc.: pavidus animi Aur.; z obj. v gen.: offensionum T., nandi pavidus T., Cilices pavidi maris Lucan.; z ad in acc.: ad omnes suspiciones pavidus T.; z ex: pavida ex somno mulier L.; s skladom glag. timendi: oppidani pavidi (= paventes), ne iam facta in urbem via esset L.; z inf.: non pavidus feras mulcere leaenas Sil.; neutr. kot adv.: pavidum blandita O. plahotno, boječe.

2. tesnoben, poln plahote, poln strahu, poln tesnobe: quies pavida imaginibus Suet., fuga Sil., murmur Lucan., furtum Lucan.

3. plašeč, strašeč, navdajajoč s strahom, strah vzbujajoč: pavidos excute corde metūs O., religio Lucr., lucus Stat.

pāvō¹ -ōnis, m (etim. nezanesljiva; vsekakor je beseda prevzeta iz enega od vzhodnjaških jezikov; prim. gr. ταώς = ταƑώς pav, stvnem. pfāwo, nem. Pfau, sl. pav, hr. pàun, lat. paupulō) pav, Junoni posvečena ptica (Iunonia avis O.): Varr., Ci., Col., Plin.; njegovo meso je bilo v Rimu zelo priljubljena jed: Ci., Iuv.; njegov rep je Junona okrasila z Argovimi očmi: O.; rep so včasih uporabljali kot muhalnik: Mart.; s pristavkom masculus za samca, femina za samica: Col., Gell.

peccātrīx -īcis, f (fem. k peccātor) grešeča, (pre)grešna: peccatrix anima Prud., gens Tert., generatio Vulg., radix Vulg.; kot subst. grešnica: Hier., Vulg., Paul. Nol.

pecūlium -iī, n (pecu)

1. sprva premoženje v živini (pecu) (od tod tudi pecūnia): Ulp. (Dig.), potem sploh premoženje, imetje, imovina, last(nina): cupiditas peculii Ci., animos cura peculi … imbuit V.

2. occ. (od skupnega premoženja ločena) zasebna lastnina (imovina), zasebno imetje (premoženje)
a) očeta (hišnega gospodarja), njegov (za razne potrebe) prihranjeni denar, prihranki („beli penezi za črne dni“): Sen. ph., Dig.
b) matere (hišne gospodarice), njena osebna lastnina, njeno zasebno imetje, ki ni vezano na doto: Suet., Dig.
c) sina (mladega gospodarja), ki si je lastnino oz. premoženje pridobil kot vojak (peculium castrense) ali mu jo je dodelil oče (profecticum) ali jo je podedoval po materi (adventicium): Pl., H., Paul., Dig., pater peculium filii Cereri consecravit L.
d) sužnja, njegov (s postranskim delom prisluženi in) prihranjeni denar, prihranek, s katerim se je lahko odkupil: Varr., Ci., Sen. ph., nec spes libertatis erat nec cura peculi V.

3. metaf.
a) prihranek, šalj. = poseben (pis(m)en) dodatek: Sen. ph.
b) zasebna imovina v obscenem pomenu = penis: Petr., Lamp.

pecūnia -ae, f (pecu; prvotno „premoženje v živini“, ker je vse bogastvo starodavnikov predstavljala živina; prim. pecūlium)

1. imetje, imovina, lastnina, premoženje, bogastvo: Fest. idr., in pecore tum consistebat pecunia pastoribus Varr., familiae cum pecoribus (ea pecunia illis est) L., pecuniam facere Ci. pridobi(va)ti si, magnam pecuniam secum portare V. s seboj prinesti.

2.
a) denarna vsota ali vsota denarja, denar, denarna sredstva, finance: Pl., Cu., Iust., H. idr., grandis, immanis, infinita, ingens Ci., magnae, multae pecuniae Ci., p. captiva L. zaplenjen, numerata ali praesens Ci. gotov denar, gotovina, cruenta Ci., Val. Max. krvnina, publica državni dohodki Ci., V. ali državna blagajna Ci. ali vojna blagajna C., pecuniae reditus V. denarni dohodki, pecuniae familiares T. družinski denar, zasebno premoženje, p. credita C. posojena vsota, posojilo, dies pecuniae L. plačilni dan, pecuniam solvere C. plačati, pecunias repetere Ci. tožiti zaradi izsiljevanja, pecuniam facere S. kovati denar.
b) v pozni cesarski dobi = nummus novec, penez: vitiare pecunias Eutr.; poseb. bakreni novec: scenicis … vix pecuniam donavit Lamp.
c) pooseb. dea Pecunia boginja Pekúnija, boginja dobička: Aur., Aug.; kot Jupitrov pridevek: Aug.

pecus¹ -oris, n (prim. pecu)

1. drobnica (kolekt.), poseb. živina, ki daje volno, ovce: Plin., Suet. idr., magnus pecoris numerus C., p. Tarentinum, molle Col. z mehko tanko volno, naspr. p. hirtum Col. z debelo volno; večinoma pl.: balatus pecorum V., pecora et armenta Cu., O., pecora et iumenta C.

2. živina (sploh), živali: Sen. ph., Stat., Hyg. idr., equinum Varr., V. konji, ovillum, caprinum Col. ovce, koze, lanigerum O. ovce, setosum Col. ali (pesn.) saetigerum O. svinje, prašiči, volatile Col. perutnina, perjad, aquatile Col. = Nerei p. L. Andr. fr., Pac. fr. ribe, Proteus pecus egit H. svojo čredo = morske živali, tjulnje, ignavum fucos pecus V.

3. pesn. = pecus -udis živinče: pecus magnae parentis O. (o mladem levu).

4. mladič v materinem telesu: Eccl.

5. metaf. (zaničlj. in kot psovka) živina, žival, čreda, drhal: imitatorum servum pecus H., dominae vaga pecora Cat., mutum et turpe pecus H. (o prvih ljudeh).

pecus² -udis, f (prim. pecu, pecus -oris)

1. drobnica kot posamezna žival, posamezna žival, ovca: pecus Helles O. oven, lien pecudis Plin. ovce, armenta et pecudes Lucr.

2. vsako živinče, vsaka, poseb. domača žival: Varr., Mart. idr., sus, quā pecude nihil fecundius Ci., pecudes reliquaeque bestiae Ci. udomačene (domače) in druge živali, genus aequoreum, pecudes (kopenske živali), volucres V., pecudes natantes Lucr. ali Neptuni pecudes Pl. ribe, sollertia pecudum V. čebel, kolekt. = pecus -oris živina: id genus pecudis Col. (o konjih).

3. metaf. (kot psovka) tele = tepec: stupor hominis vel dicam pecudis Ci., pecus aurea T., Aristippus et Cyrenaici et ceterae pecudes philosophorum Hier.

Opomba: Kot masc.: Enn. ap. Prisc., Ven.; pl. heterogen. pecuda: Ci. (De re pub. 4, 1, fr. 7 iz Non.), Sis. fr., Acc. ap. Non., inertissimorum pecudum Ap.

pedālis -e (pēs)

1. k nogi sodeč, nožen: praecisio Vulg. odrez (amputacija) noge; subst. pedāle -is, n obutev, obuvalo: Petr.

2. ki meri en čevelj, en čevelj velik (dolg, širok, debel): Col., Plin., trabes in latitudinem C.; (o soncu) v premeru široko en čevelj: Ci., Sen. ph.; subst. pedāle -is, n čevelj kot mera: Fr.

pedāmentum -ī, n (pedāre) kol (kot opora rastlinam): Varr., Col., Plin.

pedester -tris -tre (pēs)

1. peš, na nogah (naspr. od equester): statua Ci.; occ. kot voj. t.t. peš, pešaški, pehoten, pešcev (gen.), pehote (gen.): equestres et pedestres copiae C., exercitus N., scutum, acies L., pugna L. način bojevanja, ordo L. razred državljanov, ki služijo v pehoti; subst. pl. m pedestres -ium, m pešci, peštvo, pehota: Iust.

2. kopenski, suhozemski (naspr. od maritimus, navalis): itinera C., pedestres navalesque pugnae Ci., copiae N.

3. metaf.
a) v nevezani besedi, v prozi, prozaičen, prozen: oratio Q., historiae H.
b) preprost, vsakdanji, brez pesniškega poleta (patosa, vznesenosti, zanosa, elana), ne visokoleteč: Musa H., Vop., tragicus dolet sermone pedestri H., opus Aus.

Pedius 3 Pédij(ev), ime rim. rodu; najbolj znan je Q. Pedius Kvint Pedij, konzul, sodedič po Cezarju; sprožil je zakon zoper njegove morilce: Suet.; kot adj. Pedius 3 Pédijev: lex Vell., Suet.

Pēgasus¹ in Pēgasos: O. (acc. -on) -ī, m (Πήγασος „studenčni konj“, prim. gr. πηγή) Pégaz, krilati konj, ki je nastal iz krvi od Perzeja obglavljene Gorgone Meduze in z udarcem svojega kopita odprl na Helikonu izvir Hipokrena (= „konjski izvir“), ki je navduševal k pesništvu in petju: C., H., Hyg.; apel.: o hominem fortunatum, qui eiusmodi nuntios seu potius Pegasos (krilate, urne sle) habeat! Ci.; Pégaz kot ozvezdje: Hyg.; kot ime mitoloških krilatih konjev v Etiopiji: Plin. — Od tod adj. Pēgasēius 3 (Πηγασήϊος) pégazovski, pesn. = pesniški: melos Pers. Pēgasēus 3 (Πηγάσειος) pégazovski, Pégazov: Plin., Cl., volatus Cat., Pegaseo gradu Sen. tr. s „krilatim“ korakom = z urnim (s pospešenim) korakom. Pēgasis -idis, f (Πηγασίς) pégazovska: Mart., undae O. izviri Muz (npr. Hipokrena, Aganipa); pl. subst. Pegasides -um, f Pegazíde = Múze: O., Pr.; toda Pegasis Oenone O. studenčna nimfa, povodkinja.

Pēgasus² -ī, m Pégaz, pravnik; za časa cesarja Vespazijana je kot consul suffectus sprožil po njem imenovani senatus consultum Pegasiānum; pozneje je bil tudi praefectus urbis: Iuv., Dig. — Od tod adj. Pēgasiānus 3 Pégazov = od Pégaza sprožen: senatus consultum Iust.; v enakem pomenu subst. Pēgasiānum -ī, n: Paul.

pēlex (pēllex), bolje paelex -icis, f (izpos. gr. πάλλαξ, παλλακή)

1. priležnica, konkubina zakonskega moža (naspr. uxor, mater familiae): Pl., H., Sen. ph. idr., hunc iustā matre familiae, illum pelice ortum esse L., subditus et ex pelice genitus L., Oebalia (= Helena) O., Tyria (= Europa) O., barbara (= Medea) O., Attica = Philomela Mart.; z gen. soproge, ki ji je priležnica tekmica: p. filiae Ci., matris, sororis O.; z gen. zakonskega moža, ki ima priležnico: Iovis magni O., filii Iust., eius (sc. Cyri) Iust.

2.
a) priležnica sploh, konkubina, hotnica, vlačuga, prostitutka: Dig., nobilem virginem constupratam servo suo pelicem dederat Cu.; šalj.: pelex culcita facta est Mart. = postelja je (zame) postala nočna posoda.
b) priležnik, deček ljubimec, ugodnik, prostituiranec kakega moža, moška kurba, kurbir: Macr., Arn., pelices ministri Mart.; z gen. zakonske žene, kateri je priležnik tekmec: p. reginae Suet. (o Cezarju kot priležniku kralja Nikomeda).