Franja

mētropolītānus¹ 3 (mētropolis1) k škofovski stolici (škofovskemu sedežu) glavnega mesta spadajoč ali škofovske stolice (škofovskega sedeža) se tičoč, (prvo)stolničen, metropolítski: Cod. I.; subst. mētropolītānus -ī, m metropolít, nadškof: Sid.

mĭliārius 3 (milium) k prosu spadajoč, prosen, starejše jaglíčen: herba Plin. prosu škodljiva rastl. „vretenčasti bar“: Plin.; subst.

1. miliāria -ae, f (sc. avis) vrtni strnad, prosenica, vŕtnik (Emberiza hortulana Linn.), s prosom se prehranjujoča ptica: Varr.

2. miliārium -iī, n „prosenjak“, prosasta visoka in ozka posoda,
a) (prvotno) za prestrezanje iztisnjenega olivnega soka: Ca.
b) (pozneje) kot priprava za segrevanje vode v kopelih: Sen. ph., Paul., Pall.
c) kot kuhinjska posoda: argenteum Ulp., Aug.

ministeriālis -e (ministerium) k cesarski službi spadajoč: milites Cod. Th. cesarski vojaški sli, cesarski uradniki.

minusculārius 3 (minusculus) k malim stvarem spadajoč, majhen: aquaeductus Cod. I. ozek, res Cod. I. malovredna, neznatna; subst. minusculariī -ōrum, m (sc. exactores) zakupniki, posamezniki manjših davčnih postavk, manjši davčni zakupniki (naspr. glavni davčni zakupnik): Cod. Th., minuscularii (po nekaterih izdajah minutularii) vectigalium conductores Aug.

monumentārius 3 (monumentum) spomeniški, k nagrobnemu spomeniku sodeč: ceraula Ap. pri mrliču trobeč.

multiplicātivus 3 (multiplicāre) k množenju sodeč, množeč: Boet.

mysticus 3, adv. -ē (gr. μυστικός) k skrivnemu bogoslužju spadajoč, taj(nost)en, skriv(nost)en, mističen: Ambr., mystica sunt, quae locutus es Lact., Tert., Serv., vannus Iacchi V. Bakhovo rešetce, Bakhov pol (s skrivnostnim pomenom; uporabljali so ga pri elevzinskih misterijih), vitis Tib., sacra Dindymenes Mart., lampas Stat., verbum Amm.; subst.

1. mystica -ōrum, n bogoslužno orodje za misterije: Lamp.

2. Mysticus -ī, m Místik, naslov neke pantomimske igre: Plin.

nātūrālis -e (nātūra)

1. k rojstvu sodeč, poroden
a) rojsten, roden: loca Col. rodila; subst. nātūrāle -is, n rodilo: Cels.; večinoma pl. nātūrālia -ium, n rodila (človeška in živalska): Cels., Iust. idr.
b) z rojstvom (s porodom) nastal = roden, pravi (naspr. adoptīvus): P. Scipio naturalis Pauli filius, adoptione Africani nepos L.
c) izvenzakonski, nezakonski (naspr. legitimus): pater, frater, soror Icti.

2. k naravi sodeč,
a) po naravi, po naravni poti nastal, naraven, priroden (naspr. fortuītus), samorasel, samoroden: mensis, dies, nox sunt naturalia, fortuita autem sacrificia, nuptiae Ci., n. situs (sc. Veiorum) L., n. saxum Col. samorasla, živa skala, aquae naturales Cael., naturalia lavacra calidiora Th. Prisc.
b) naraven, priroden = po naravi (po naravni poti) podeljen, prirojen, vrojen: n. bonitas N., naturali bono se defendere Ci., naturalem atque insitam in animis nostris inesse notionem Ci., neque naturali neque civili iure Ci. niti po naravnem niti po civilnem pravu, n. sensus Ambr.; naturale est alicui (z ut s cj.) rojena hiba (koga, komu) je, da: plerisque naturale, ut nictare non cessent Plin.; kot subst. n. α) = prirojena potreba: per simulationem naturalis cuiusdam urgentis Amm. češ da gre za zadovoljitev neke prirojene potrebe. β) = prirojen dar, nadarjenost, (prirojena) zmožnost, talent: si quid naturale forte non habeant Ci.
c) zakonom narave primeren (podrejen), naraven, priroden, naturen: mors Plin. naravna smrt; kot subst. n. pl.: naturalia anteponantur non naturalibus Ci. naravno naj se postavi nad nenaravno.
d) naraven, narave se tičoč, naravosloven, prirodosloven: quaestiones naturales Ci., historia naturalis Plin. naravoslovje, pars sapientiae naturalis Q. naravoslovje.
e) pravi, resničen (naspr. izmišljen): philosophi duos Ioves fecerunt, unum naturalem, alterum fabulosum Lact. — Od tod adv. nātūrāliter naravno, po naravi, prirodno: Plin., Q., euax verbum nihil significat, sed effutitum naturaliter est Varr., moles tenuis naturaliter obiecta C., alacritas naturaliter innata omnibus C. po naravi prirojena, nec vero umquam animus hominis naturaliter divinat Ci. sam po sebi, inter naturaliter dissimillimos crescebat odium Vell.

nausea (nausia) -ae, f (izpos. gr. ναυσία)

1. morska bolezen: nauseā edepol factum credo Pl., ne nauseae molestiam suscipias aeger Ci. ep., navigavimus sine timore et nausea Ci. ep., qui navigavit et nauseā pressus est Cels., ex nausea vomitus Cels., nausea enim me segnis haec torquebat Sen. ph., (sc. absinthium) nausiam maris arcet in navigationibus potum Plin.

2. slabost, podvrženost bljuvanju, draženje k bruhanju, bljuvanje, kozlanje (sploh): ubi libido veniet nauseae Ca., quod fluentem nauseam coërceat H., nausearum provocatio Cael., alicui nauseam movere Fulg., stomachi crebra nausea, quae cum vomitu saepe excitatur, utilis est Marc., nausea et vomitio M.

3. pren. gnus, ogaba = ogaben dolgčas: cotidianum refice nauseam nummis Mart.

necromantēa ali necromantīa -ae, f (gr. νεκρομαντεία) napovedovanje usode po mrtvih, klicanje mrtvih k vedeževanju in spraševanje za prihodnost, zarotovanje, zaklinjanje mrtvih (duhov umrlih), nekromantíja: Porph., Acr., Lact., Aug., Isid.

necyomantēa (necyomantīa) -ae, f (gr. νεκυομαντεία; prim. necromantēa) napovedovanje usode po mrtvih, klicanje mrtvih k vedeževanju in spraševanje za prihodnost, zarotovanje, zaklinjanje mrtvih (duhov umrlih), nekiomantíja: necyomantea Homeri Plin. (v 11. knjigi Odiseje, v kateri Odisej zaroti sence umrlih, da mu prerokujejo prihodnost); tudi naslov Laberijeve pesmi: item in Necyomantia cocionem pervulgate dicit, quem veteres „arillatorem“ dixerunt Gell.

nemorālis -e (nemus)

1. gajski, gozden: antrum, umbrae O.

2. occ. k Dianinemu gaju (pri Ariciji) sodeč: templum Dianae O., regnum O. (prim. nemorēnsis).

nemorēnsis -e (nemus)

1. gajski, gozden, hosten: mel Col. gozdni med.

2. occ. Nemorēnsis -e k Dianinemu gaju (pri Ariciji) sodeč, Dianinega gaja (gen.): Nemorensis lacus (zdaj Lago di Nemi) Pr., Nemorensis rex Suet. predstojnik daritvene slovesnosti na čast (aricijski) Diani; subst. n: in Nemorensi Suet. na ozemlju Dianinega gaja (pri Ariciji, kjer je imel Cezar podeželski dvorec).

nōminātōrius 3 (nōminātus -ūs) k poimenovanju sodeč

1. imenujoč, imena (dolžnikov) vsebujoč: Cod. Th., breves Cod. Th. imeniki, seznami.

2. ki ima ime, imenovan: cuius nominatoria pericula maut vota sunt, animi aut animae? Tert.

Nōnālis -e (Nōnae) k nónam sodeč, nónski: harum rerum vestigia apparent in sacris nonalibus in arce Varr.

nōnānus 3 (nōna, sc. legiō) k deveti legiji sodeč, devete legije (gen. sg.): miles T.; subst. nōnānus -ī, m vojak devete legije, devetak: nonanus apperiendas Tiberii epistulas clamitaverat T., nonani legionario milite suppleti sunt T.

nōnārius 3 (nōnus) k deveti spadajoč; subst. nōnāria -ae, f (sc. meretrix) javna blodnica (hotnica, vlačuga, prostitutka); javne blodnice so smele svojo „obrt“ opravljati šele po deveti uri dneva: scit risisse vafer, multum gaudere paratus, si Cynico barbam petulans nonaria vellat Pers.

notārius 3 (nota) k pisanju, k hitropisju sodeč, hitropisen, tahigrafski: ars Fulg. Od tod subst.

1. notāria -ae, f
a) (sc. ars) hitropisna umetnost, hitropis, brzopis, tahigrafija: Fulg.
b) pis(me)no naznanilo: Aug.

2. notārius -iī, m
a) hitropisec, stenograf: Q., Mart., Plin. iun., Lamp.
b) sploh pisar, tajnik: Vop., Amm., Cod. Th.

November -bris -bre (star. Novembris -e), abl. sg. -brī, nom. pl. n. -bria, gen. -brium (novem)

1. k devet(ki) sodeč, deveti: Novembris mensis Ca. ap. Prisc., mensis November Ci. idr. deveti mesec (rim. leto se je sprva začenjalo z marcem), november, tudi samo November -bris, m (sc. mensis): Mart. idr.

2. k (mesecu) novembru sodeč, novembrski: Calendae Novembres, Nonae Novembres, Idus Novembres Ci. idr.

noxa -ae, f (nocēre; prim. necō)

I. škoda, ki jo kdo dela ali trpi, kvar: noxam pecuniā luere L., noxae esse alicui S., Suet. v škodo biti komu, škoditi komu, si qua clades incidisset, desertori magis quam deserto noxae (po novejših izdajah noxiae) fore L., si domos abire, publica fide accepta nihil eam rem noxae (po novejših izdajah noxiae) futuram L., reo esse noxae T., sine ulla noxa Cels. brez sleherne škode, sine ullius noxa T. ne da bi bil kdo poškodovan, sine ullius urbis noxa L. ne da bi kako mesto (u)trpelo škodo, sine noxa Suet. brez škode, brez nesreče, minore noxa Plin., in noxam publicam conspirare Amm., noxam capere, concipere, contrahere Col. škodo trpeti, biti oškodovan; v pl.: tristes pellere a foribus noxas O., citra vulnerum noxas Amm.; occ. škodljivost = nagnjenost k škodovanju: Diomeden dispensatorem … maluit timiditatis arguere quam noxae Suet. —

II. meton.

1. = kar škoduje
a) kvarno (škodljivo, slabo, krivično, nemoralno) dejanje, krivda, greh, pregreha, pregrešek, prekršek, prestopek, hudodelstvo, zločin: in noxa esse Ter., L. kriv biti (česa), in aliqua noxa (po drugih noxia) comprehendi C., unius ob noxam … Aiacis Oilei V., n. capitalis L., avertendo noxam ab coacta in auctorem delicti L., sine noxam, cuius arguimur, nos purgare L., noxae conscius, noxae reus, noxae damnatus L., eiusdem noxae participes Cu. sokrivci, noxam merere L. ali admittere Q. ali committere Dig. zagrešiti kaj, pregrešiti se, nakopati si krivdo, si servus noxam nocuit Tab. XII če je kaj zagrešil, noxae conscientia T. vzajemna zavest krivde, noxae admonere Suet., ob quam noxam Iust., noxae appellatione omne delictum continetur G.; v pl.: quem noxarum conscientia stimulabat Amm.
b) konkr. škodujoči predmet, córpus delícti (kórpus delíkti) = kaznivo dejanje zadevajoča stvar, stvar, ki se tiče hudodelstva, dokaz(ilo): noxam dedere, noxae deditio Icti.; tudi o osebi = zločinec: noxa est corpus, quod nocuit, id est servus Iustin. Inst.

2. occ. kazen: dēdī noxae inimico L. v kazen, noxae tibi deditus hostis O., noxae dedere Dig., Amm., non noxae eximitur Q. Fabius L., noxā liberari, noxā pecuniāque exsolvi L., vacare omni noxā Cels., noxam merere Petr., orbem noxā solvere Dig., noxae accipere aliquem Amm. v kazen.