Franja

anapaestus 3 (gr. ἀνάπαιστος nazaj zamahnjen = obrnjen) anapestovski: pes an. Ci. idr. anapestovska stopica (⏑⏑— , obrnjen daktil); tudi kot subst. anapaestus -ī, m (sc. pes) anapestovska stopica, anapest: Q. ali (sc. versus) anapestovski verz: Ci.; anapaestum -ī, n (sc. carmen) pesem (zložena) v anapestih: regis illud anapaestum Ci., pa tudi = anapestovski verz: Gell. — Od tod nadaljnja adj. tvorba anapaesticus 3 iz anapestov sestoječ, anapestovski: Serv., Sid.; subst. anapaestica -ōrum, n anapestovski verzi: Ci.

Anastasius -iī, m Anastazij, rim. priimek, npr. Fl. Valerius Anastasius, rim. cesar. Od tod adj. Anastasiānus 3 Anastazijev, anastazijski: Cod. I.

Ancȳra -ae, f (Ἄγκῡρα) Ankira,

1. mesto v Veliki Frigiji, glav. mesto galskih Tektosagov, pozneje rim. pokrajine Galacije: L., Cu., Plin., Cl. Od tod adj. Ancyrānus 3 ankirski: triumphi Cl. nad Galati. Posebno pomemben je ankirski spomenik monumentum ali marmor Ancȳrānum, prepis zapisnika Avgustovih dejanj, ki ga je sam sestavil (index rerum a se gestarum Suet.), v lat. in gr. jeziku vklesan v stebre (beli marmor) na levi in desni strani vhoda v vežo ankirskega svetišča, ki so ga hvaležni Ankirijci zgradili na čast Avgustu, ker je zelo polepšal njihovo mesto. Večino tega spomenika so l. 1553 in 1861 spet našli. Omenjeni index je Avgust priložil svoji oporoki, ki jo je dal Vestalkam v hrambo in v kateri je izrazil željo, da naj se vdolbe ta zapis tudi v bronaste table, postavljene pred njegov mavzolej.

2. frigijsko mesto ob reki Macestu: Plin.

Andēs² -ium, f Ande, vas pri Mantovi, Vergilijev rojstni kraj: Don. Od tod adj. Andīnus 3 andski: cantus Sil. andsko = Vergilijevo.

Androgeōs (lat. Androgeus Serv.) -eī, m (Ἀνδρόγεως) Androgej,

1. Minojev in Pazifajin sin, kot zmagovalca pri Panatenejah so ga umorili nasprotniki; zato je Minos naložil Atenam človeško žrtev za Minotavra: V., P., Hyg. — Soobl. Androgeō -ōnis, acc. -ōna, m (Ἀνδρόγεων) Androgeon: Pr. Od tod adj. Androgeōnēus 3 androgeonski, Androgeona (objektni gen.): caedes Cat.

2. gr. vojskovodja, ki je padel pred Trojo: V.

Andrōnius 3 Andronov (Andron je bil zdravnik): medicamentum Cels.

Anio, Aniēnis (iz prvotne sab. obl. Aniēn -ēnis, acc. Aniōnem le: Enn. ap. Serv.), m

1. Anien, Tiberin pritok s slovitimi slapovi pri Tiburu, ki se izliva pri Antemnah severovzhodno od Rima: Ci., L. idr. V obl. Aniēn: Ca. ap. Prisc., Stat. — Redka pesn. soobl. Aniēnus -ī, m Anien: Pr., Stat. — Od tod adj. Aniēnsis -e anienski: tribus Ci., L. anienska triba (na tiburskem ozemlju, po katerem teče Anien). Aniēnus 3 Anienov, anienski: aqua Ca. fr., fluenta V., unda Pr.; subst. Aniēnicola -ae, m f (Aniō in colere) Poanienec, Poanienka: Catilli Sil., nymphae Sil.

2. pren. Aniō Vetus in Aniō Novus Stari in Novi Anien, dva iz Aniena speljana vodovoda v Rimu: Front. (ki uporablja gen. Anionis, dat. Anioni), Anien novus Plin.; od tod: duae aquae Anionis Front.

Annaeus 3 Anej(ev), ime rim. rodu: Ci. Posebno znani so:

1. (L.?) Annaeus Seneca (Lucij?) Anej Seneka, retor iz Kordube v betski Hispaniji v času cesarja Tiberija: Q.

2. njegov okrog l.2 po Kr. v Kordubi rojeni sin L. Annaeus Seneca, filozof, pisatelj in pesnik (zlasti tragik), v času Kaligule senator v Rimu, v prvem letu Klavdijevega cesarstva ga je Mesalina zapletla v neko pravdo, zato je moral v izgnanstvo na Korziko, od koder se je po 8 letih smel vrniti v Rim in to po prizadevanju Agripine, ki mu je poverila vzgojo svojega sina Nerona; konz. l. 57 po Kr., l. 65, od cesarja Nerona obsojen na smrt, češ da se je udeležil Pizonove zarote; prerezal si je žile (način usmrtitve mu je bil namreč dan na voljo): Q., T., Suet., Lact.

3. M. Ann. Lūcānus, gl. Lūcānus2. Kot fem. Annaea -ae Aneja: Ci.

Annius 3 Anij(ev), ime rim. rodu. Najbolj znan je T. Annius Milō Tit Anij Milon (gl. Milō): Ci., C. Poleg njega se omenja še:

1. T. Annius Cimber Tit Anij Cimber, lat. pisatelj: Ci., Q., Suet.

2. Annius Fetialis Anij Fecijal, lat. zgodovinopisec: Plin.

3. Annia Anija, žena Lucija Cine, pozneje Marka Pizona Kalpurnijana: Vell. — Od tod patronim Anniadae -ārum, m Aniadi, potomci Anijevega plemena: Cl., Prud. Adj. Anniānus 3 ki se tiče kakega Anija ali Anije, Anijev, Anijin, anijski: Anniana Milonis domus Ci. ep., caput Annianum de mulierum hereditatibus Ci. poglavje (mesto)..., ki se tiče Anije (hčere Publija Anija Azela). Kot nom. propr. Anniānus -ī, m Anijan, lat. pesnik v času ces. Hadrijana: Gell.

anniversālis -e (annus in vertere) = anniversārius 3: Eccl.

Antandros (Antandrus) -ī, f (Ἄντανδρος) Antander,

1. mesto v Miziji ob vznožju pogorja Ide: V., Mel., Plin. — Od tod adj. Antandrius 3 antandrski, iz Antandra: Ci. ep.

2. starejše ime otoka Andra (Andros): Plin.

antarcticus 3 (gr. ἀνταρκτικός) južen: Hyg., Ap., M.

antārius¹ 3 dvigalen: Vitr.

antefactus 3, antefactus -ōrum, n = antefactus 3, antefacta -orum (gl. ante in faciō) boljše ante factus 3, ante facta -ōrum.

antegestus 3 in antegestum -ī, n = ante gestus 3 in ante gestum (gl. ante in gerō).

Antēius 3 Antej(ev), ime rim. rodu. Poseb. znan je P. Anteius Publij Antej, l. 55 po Kr. določen za namestnika v Siriji; osumljen pri cesarju Neronu se je l. 66 sam usmrtil: T.

Antēnor -oris, m (Ἀντήνωρ) Antenor, trojanski plemenitaš, Ezietov (Aesyētēs) sin, Priamov svak, Teanin (Theānō) mož, ki je Trojancem svetoval, naj vrnejo Heleno in sklenejo z Grki mir; po razrušitvi Troje je odrinil v Italijo ter tam ustanovil Padovo (Patavium): L., V., O., Mel. Od tod adj. Antēnoreus 3 Antenorjev = padovanski (patavijski): Faunus Mart. patavijskega mesta; patronim Antēnoridēs -ae, m (Ἀντηνορίδης) Antenorid, Antenorjev sin ali potomec: V., Sil.; v pl. tudi = Patavijci, preb. Patavija: Serv.

antepaenultimus 3 predpredzadnji: syllaba M.; subst. antepaenultima -ae, f (sc. syllaba) predpredzadnji zlog: Prisc.

antependulus 3 spredaj viseč, naprej viseč: Ap.

anteurbānus 3 predmesten: praedia P. F.